Jedro

Kaj mora delavec delati tudi že v času poskusnega dela izhaja že iz pogodbe o zaposlitvi, pa tudi iz konkretnih navodil in zadolžitev s strani delodajalca. Ker tožnik ni izpolnil pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, je bila negativna ocena poskusnega dela utemeljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela na podlagi šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved zakonita. Pogoj poskusnega dela je bil dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zakon pa ne določa in tudi ne napotuje na ureditve načina spremljanja poskusnega dela v kolektivnih pogodbah. Tožnik je pred potekom prejel oceno poskusnega dela in vabilo na zagovor, ki se ga je udeležil in obrazložil svoja stališča v zvezi z oceno. Sodišče je ugotovilo, da je delo tožnika neposredno spremljal nadrejeni, oceno samo pa je naredil direktor in je izdelana strokovno korektno ter po logičnih merilih, po realizaciji vnaprej (ustno in pisno) postavljenih delovnih ciljev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Ob izpolnitvi formalnih pogojev za izredno odpoved je tožena stranka izkazala (prav: dokazala) obstoj odpovednega razloga in okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Poskusno delo je institut, s pomočjo katerega delodajalec preizkusi delavčeve sposobnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Zakon ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, način za spremljanje delavčevega dela izbere delodajalec sam in o tem ter kdo bo spremljal njegovo delo, delavca ni dolžan obvestiti.

3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pritožbeno sodišče odločitev v zvezi z načinom in ocenjevanjem uspešnega poskusnega dela oprlo izključno na odločitev sodišča prve stopnje pri obrazložitvi, da je tožena stranka tožnika spremljala po logičnih merilih. Kakšna so ta merila sodišče prve stopnje ne ugotovi, sodišče druge stopnje pa ob pritrjevanju navedbam sodišča prve stopnje, teh meril ne določa oziroma jih ne obrazloži. Cilji za izvajanje določenih nalog, ki so bili tožniku vročeni šele konec oktobra, niso bili v ničemer povezani z opisom delovnega mesta, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ti cilji tožniku ob sklenitvi pogodbe niso bili znani. Kolikor se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za poskusno delo, se morata o načinu ocenjevanja uspešnosti poskusnega dela dogovoriti tudi v pogodbi o zaposlitvi. Kolikor pa delodajalec sam izbere način spremljanja poskusnega dela, bi moral delavca o tem načinu obvestiti.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožeča stranka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar zatrjevanega nasprotja in pomanjkljivosti v sodbi ni. Sodišče druge stopnje je pritrdilo sodišču prve stopnje, da so bila merila, na podlagi katerih je tožena stranka sprejela (negativno) oceno poskusnega dela tožnika logična. Kakšna so bila ta merila iz obrazložitve prvostopne sodbe povsem jasno izhaja: "realizacija vnaprej postavljenih delovnih ciljev (ustnih in nato pisnih)".

8. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih navedb, s katerimi tožnik uveljavlja le nestrinjanje z izvedenimi dokazi in dokazno oceno sodišča: kakšne so bile njegove zadolžitve po pogodbi o zaposlitvi ter kdo in na kakšen način mu je odrejal delovne naloge in spremljal njegovo delo.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Revizijsko sodišče najprej ugotavlja, da so reintegracijski in pretežni del denarnih zahtevkov neutemeljeni že zato, ker tožnik zahteva priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas, čeprav je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas in to ni bilo predmet spora. Ker je šlo za tako pogodbo, tudi ni mogoče ugotavljati nezmožnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (ker ga v takem primeru pač ni), temveč le nezmožnost do izteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.

11. Kot pravilno ugotavlja že sodišče druge stopnje Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Iz določbe četrtega odstavka 10. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97 in nasl. - SKPGD, ki je v spornem času še veljala) pa povsem jasno izhaja, da način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec. Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela torej ni stvar dogovora pogodbenih strank in tudi iz zakonskih določb (predvsem 29. in 125. člena ZDR) ne izhaja, da bi bila to obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, s katero je dogovorjeno poskusno delo.

12. Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki (praviloma) izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca, omogoča pa tudi delavcu, da oceni, ali mu delo ustreza. Negativni odgovor ima za posledico možnost odpovedi pogodbe s strani delavca (tretji odstavek 125. člena ZDR) ali izredno odpoved delodajalca (četrta, sedaj šesta alineja prvega odstavka 111. člena ZDR).

13. S pogodbo o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita (po 29. členu ZDR se o tem morata dogovoriti) o delovnem mestu oziroma vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati. Upoštevati pa je tudi treba, da mora delavec (vestno) opravljati delo na takem delovnem mestu, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 31. člena ZDR), ter upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (32. člen ZDR). Kaj mora delavec delati tudi že v času poskusnega dela izhaja tako že iz pogodbe o zaposlitvi, pa tudi iz konkretnih navodil in zadolžitev s strani delodajalca. Tožnik se zato neutemeljeno sklicuje na to, da ni vedel, kaj bi moral delati.

14. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, kaj je bil tožnik dolžan delati kot vodja prodaje po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ter ustnih in pisnih navodilih nadrejenega delavca in direktorja družbe. Sodišče druge stopnje je te dejanske ugotovitve sprejelo in upoštevalo pri svoji odločitvi in je revizijsko sodišče nanje vezano.

15. Tožena stranka oziroma njen direktor je pred zaključkom poskusnega dela izdelala pisno negativno oceno poskusnega dela, ki je bila tožniku vročena in mu je bil omogočen tudi zagovor v zvezi z navedbami in ugotovitvami v tej oceni (drugi odstavek 83. člena ZDR). Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik ni izpolnil pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zaradi česar je bila utemeljena negativna ocena poskusnega dela.

16. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).