Jedro

Po drugem odstavku 371. člena ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista izmed pravnih podlag za ničnost sporne pogodbe iz sodbe sodišča druge stopnje, ki ni izpostavljena graji zmotne uporabe materialnega prava v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Tako se izkaže, da za preizkus sodbe sodišča druge stopnje, s katero je ugotovljeno, da je sporna pogodba nična, izpostavljeno pravno vprašanje ni (več) pravno odločilno.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe o nakupu delnic z dne 6. 6. 2005, ki sta jo sklenili prva in druga toženka. Prav tako je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev te pogodbe. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in ugotovilo, da je sporna pogodba nična.

2. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V zvezi z očitanimi kršitvami je izpostavila naslednje pravno vprašanje: Ali je pogodba o prodaji lastnih delnic, ki ni sklenjena na organiziranem trgu, nična že zaradi tega, ker lastne delnice predhodno niso kupljene na podlagi nakupne komisije (5. alineja prvega odstavka 240. člena ZGD-H)?

3. Iz predložene sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da je sodišče druge stopnje utemeljilo ničnost sporne pogodbe na dveh (različnih) pravnih podlagah, iz predloga za dopustitev revizije pa sledi, da predlagatelj izpostavlja le eno izmed teh dveh pravnih podlag (sankcijo ničnosti pogodbe zaradi kršitve načela enakopravnosti delničarjev pri prodaji lastnih delnic).

4. Po drugem odstavku 371. člena ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista izmed pravnih podlag za ničnost sporne pogodbe iz sodbe sodišča druge stopnje, ki ni izpostavljena graji zmotne uporabe materialnega prava v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Tako se izkaže, da za preizkus sodbe sodišča druge stopnje, s katero je ugotovljeno, da je sporna pogodba nična, izpostavljeno pravno vprašanje ni (več) pravno odločilno. Zato v obravnavanem primeru kriteriji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije moralo zavrniti.