Jedro

Ker je pritožnica odstopila svoj dedni delež sodediču in s tem posledično iz naslova dedovanja, ni pridobila nobenega premoženja, nima pravnega interesa za pritožbo, ker zanjo sklep o dedovanju ne more biti neugoden, ne izpodbija pa svoje izjave o odstopu dednega deleža (ki bi jo sicer lahko izpodbijala le s tožbo).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

S sklepom o dedovanju (v zvezi s popravnim sklepom, opr. št. D 14/99-10 z dne 17.8.1999) je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja po pok. F. T. in dejstvo, da je upnica A. T. zaradi vlaganj v nepremičnino vl. št. 124 k.o. B., last zapustnice do 5/6, izločala 5/24, kar sta ji zakonita dediča An. T. in J. Š., ki ju je sodišče razglasilo za zakonita dediča po pok. F. T., vsakega do 1/2, priznala. Z dednim dogovorom pa je zapustničina hči J. Š. njej pripadajoči delež na celotnem zapuščinskem premoženju prepustila svojemu bratu An. T. in sodišče prve stopnje je zato odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti odredi pri zapustnici lastnih 5/6 vl. št. 124 k.o. B. vknjižba lastninske pravice na upnico A. T. do 5/24 na podlagi priznanega izločitvenega zahtevka ter na dediča An. T. do 15/24. Proti sklepu se je pravočasno pritožila zapustničina hči J. Š.

Pritožbenih razlogov ne navaja, pa tudi pritožbenega predloga pritožnica ni postavila. Navaja le, da je v sklepu o dedovanju kot zakonita dedinja navedena A. T., v resnici pa je hči zapustnice pritožnica, torej J. Š. Opozarja, da, ker se obravnava le 2/3 nepremičnine, je treba paziti, kaj se razume kot celota. V sklepu mora biti povsem jasno matematično izražena celota in njena delitev, iz izpodbijanega sklepa pa ni mogoče razbrati nedvoumnih zaključkov niti matematično.

Pritožba ni dovoljena.

Pomoto v imenu zakonite dedinje zapustničine hčere J. Š. v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje s popravnim sklepom z dne 17.8.1999 odpravilo. Takšna poprava je povsem v skladu z določbo 342. čl. ZPP/77 v zvezi s 347. čl. ZPP/77. Pritožnica torej v tem delu nima interesa za pritožbo. Tudi sicer pa ni podan pritožničin pravovarstveni interes za pritožbo.

V zapuščinskem postopku sta pritožnica in An. T. kot zakonita dediča po pok. F. T. sklenila dedni dogovor. Z njim je pritožnica prepustila njej pripadajoči dedni delež (1/2) na celotnem zapuščinskem premoženju sodediču An. T. Z odstopom dednega deleža (drugi odst. 136. čl. ZD) pritožnica tako ni podedovala nobenega zapustničinega premoženja.

Tretji odst. 358. čl. ZPP/77 določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes je podan le takrat, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva zoper sebe neugodno odločbo. Glede na to, da je pritožnica odstopila njej pripadajoči dedni delež in s tem posledično iz naslova dedovanja ni pridobila nobenega premoženja (njej pripadajoči dedni delež je sicer sprejela, nato pa ga je odstopila svojemu bratu sodediču, čemur tudi sedaj ne nasprotuje), za pritožnico izpodbijani sklep gotovo ne more biti neugoden. Ta sklep namreč ne posega v obstoječi premoženjskopravni položaj pritožnice. Zaradi že omenjenega odstopa dednega deleža je ta sklep zanjo povsem nevtralnega značaja. Glede na opisano situacijo pritožnica torej nima pravnega interesa za pritožbo, s katero izpodbija matematični izračun dednega deleža An. T. in delež upnice A. T. Zato je pritožbeno sodišče pritožničino pritožbo zavrglo (1. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD). Ne glede na to, pa pritožbeno sodišče pripominja, da je matematični izračun sodišča prve stopnje glede deležev An. T. in A. T. povsem pravilen.

V tem sklepu je pritožbeno sodišče uporabilo določbe ZPP/77 glede na določbo prvega odst. 498. čl. ZPP/99