Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
21.5.1997
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. in S. K. iz L., ki ju zastopajo dr. P., R. in A. Č., odvetniki v G. na seji senata dne 21. maja 1997
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 166/95 z dne 27.11.1996 se ne sprejme v obravnavo.
1.Na temelju pravnomočne upravne odločbe in pravnomočne odločbe o upravni izvršbi, oboje zoper zakonca C. kot investitorja, je bil 23.3.1992 podrt stanovanjski objekt, zgrajen brez ustreznih dovoljenj. Pritožnika, ki v tem upravnem postopku nista sodelovala, sta zoper Občino Ljubljana Vič-Rudnik in zoper Mesto Ljubljana vložila odškodninsko tožbo, zatrjujoč, da sta do polovice soinvestitorja podrte zgradbe in da sta tudi zemljiškoknjižna lastnika parcele. Z odškodninskim zahtevkom pa na vseh treh stopnjah pravdanja nista uspela; sodišča so ugotovila, da prva tožena stranka v postopku rušenja ni sodelovala, druga pa je upravičeno štela za investitorja samo zakonca C.; opozorila so tudi na pravnomočno upravno odločbo, ki je nihče ni izpodbijal, tudi pritožnika ne, in da je lastnina zemljišča ob znanih investitorjih v postopku za odstranitev objekta irelevantna.
2.Pritožnika zatrjujeta, da jima je s sodbo Vrhovnega sodišča RS kršena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravica do povračila škode (26. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Predlagata razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve Vrhovnemu sodišču v novo sojenje.
3.V odškodninski pravdi, še posebej s sojenjem na Vrhovnem sodišču - samo sodbo tega sodišča pritožnika izpodbijata - očitno ni bila kršena pravica do pravnega sredstva: stranka se je zoper prvostopno sodbo pritožila, s tem je bila pravica iz 25. člena Ustave uresničena še pred izpodbijano revizijsko sodbo.
Kolikor pa pritožnika očitek o kršitvi te pravice opirata na trditev, da jima je bilo onemogočeno sodelovanje v upravnem postopku, procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ni izpolnjen in bi bilo ustavno pritožbo zgolj te vsebine oziroma utemeljitve treba zavreči: že obe instančni sodbi v odškodninski zadevi sta pritožnika opozorili na obstoj pravnomočne odločbe o odstranitvi stanovanjskega objekta; to odločbo bi morala pritožnika izpodbijati, preden bi bila upravičena do ustavne pritožbe zaradi morebitne kršitve pravice iz 25. člena Ustave v upravnem postopku, v katerem je odločba nastala.
4.Pravica do povračila škode kot človekova pravica (26. člen Ustave) pritožnikoma z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča ni bila kršena. Ta pravica gre vsakomur le, kadar mu oseba ali organ, ki opravlja službo državnega organa ali organa lokalne skupnosti, povzroči škodo s protipravnim ravnanjem. Že sodišče prve stopnje je presodilo, da ne prva ne druga tožena stranka nista ravnali nezakonito. Drugostopno sodišče je temu pritrdilo. Izpodbijana sodba pa ugotavlja, da s tem materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in procesno pravo ne bistveno kršeno. V vprašanje, ali je dejansko stanje prav ugotovljeno, se izpodbijana sodba - v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku - ne spušča. Ali je prva tožena stranka sodelovala v postopku za odstranitev črne gradnje in ali so se pooblaščeni delavci druge tožene stranke dovolj prepričali, kdo je investitor, in upravičeno šteli za investitorja samo zakonca C., pa so dejanska vprašanja.
5.Tudi pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave) očitno ni bila kršena. V izpodbijani sodbi je pojasnjeno, da in zakaj v obravnavanem primeru vprašanje lastništva zemljišča sploh ni bilo obravnavano.
6.Ker torej z izpodbijano sodbo očitno niso kršene človekove pravice, kot jih pritožnika zatrjujeta, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata mag. Janez Snoj