Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1; in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).

Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je odpoved pogodbe o zaposliti z dne 25. 2. 2020 nezakonita; da pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati 31. 3. 2020, temveč je veljala do dneva zadnje glavne obravnave; da je toženec dolžan tožnico od 1. 4. 2020 do dneva zadnje glavne obravnave prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji izplačati bruto plačo, ki bi jo prejela, če bi delala, s pripadajočimi obrestmi; da ji je dolžan plačati denarno povračilo v višini šestih minimalnih plač (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, razen glede odločitve o stroških toženca, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Navaja, da pisno opozorilo v zvezi s kršitvijo navaja škodo 587,00 EUR, listina bremepis za stroške neustrezne kakovosti pa 532,00 EUR. Tožnica je predlagala predložitev poročila št. ... z dne 1. 8. 2019 in fakture, iz katerih bi se lahko ugotovilo, zakaj se zneska škode ne ujemata, a toženec teh listin ni predložil. Nadalje mu očita, da je šele v pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2020 prvič navedel kodo ... To pomeni, da je potem, ko mu je pooblaščenka razložila pomen 6-mesečnega roka za podajo pisnega opozorila, lahko vložil v spis drugo kodo, pri kateri je tudi prišlo do napake, ne pa kode, na katero se je nanašal očitek iz pisnega opozorila. Med pisnim opozorilom in kodo ... ni povezovalnega znaka. Tožnica vztraja, da ni zapisala oznake ... pri tej kodi, o čemer bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem. Izpodbija ugotovitev sodišča o neprirejanju podatkov pri kupcu, saj sta toženec in kupec dolgoletna poslovna partnerja in lahko naredita marsikaj. Možno je tudi, da bi številko ... že pri tožencu napisal kdo drug. Očita neizvedbo dokaza s poslušanjem posnetka pogovora tožnice in direktorja. V zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi opozarja, da so dnevno zložili več kot 1.600 komadov oziroma več kot 200 na uro, pri rutinskem delu pa se lahko zgodijo napake. O krivdi tožnice ni mogoče govoriti, saj bi v primeru, če bi bila res malomarna, naredila več napak dnevno. Večkrat je bila v bolniškem staležu, kar pripomore, da enkrat ali dvakrat letno ob stotinah zatičev enega pozabiš vstaviti. Opisano dejansko stanje pokriva odpovedni razlog nesposobnosti, ne pa krivdnega. Tožnica predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, s stroškovno posledico.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe kot neutemeljene in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, o odločilnih dejstvih je pravilno ter popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Pritožba ne konkretizira, katero bistveno kršitev določb postopka uveljavlja. Glede postopka sicer očita, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, do neutemeljenosti tega očitka pa se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

7. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnici pravočasno in utemeljeno podano pisno opozorilo z dne 25. 10. 2019 (prvi odstavek 85. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in da je bila zakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 25. 2. 2020 (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Pritožbeno sodišče s prvostopenjskimi razlogi o teh zaključkih soglaša in jih po nepotrebnem ne ponavlja. Glede pritožbenih navedb podaja naslednjo obrazložitev.

8. Zmoten je pritožbeni očitek, da je bila škoda v znesku 587,00 EUR edini konkretni podatek v pisnem opozorilu. V njem se je namreč toženec skliceval tudi na e-sporočilo A.A. z dne 14. 10. 2019 o tem, da je družba B. reklamirala napako pri sestavljanju nosilcev košar, navedel je, da je to napako glede na prejeti podatek povzročil delavec št. ..., to je tožnica in napako opisal (ni vstavila zatiča v nosilec in preverila delovanja nosilca). Neuspešna je pritožbena navedba, da ni bilo povezovalnega podatka med vsebino pisnega opozorila in kodo nosilca košare ..., na katerem je po ugotovitvi sodišča prišlo do napake, ki je bila predmet pisnega opozorila. To ugotovitev je sodišče pravilno oprlo na dejstva, da se je citirano e-sporočilo sklicevalo na reklamacijo št. ..., na to številko reklamacije pa se je skliceval tudi bremepis za stroške neustrezne kakovosti, iz katerega izhaja, da se je napaka pripetila na nosilcu košare ... Slednje je toženec podkrepil tudi s fotografijo etikete tega nosilca košare (B10).

9. Po navedbi pritožbe je bila v bremepisu za stroške neustrezne kakovosti navedena škoda v višini 532,00 EUR, kar ni enako višini škode iz pisnega opozorila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec sicer ni zahteval od tožnice povračila škode. Navedeno neujemanje zneskov škode pa tudi ne spremeni dokazne ocene, da se je kršitev iz pisnega opozorila nanašala na napako nosilca košare ... Utemeljeno je namreč toženčevo pojasnilo o tiskarski napaki v pisnem opozorilu. Iz citiranega bremepisa izhaja, da se je škoda 532,00 EUR nanašala na pregled 39 pomivalnih strojev zaradi napake, ki je bila odkrita na nosilcu košare ... Da so se stroški 532,00 EUR nanašali na pregled 39 pomivalnih strojev, potrjuje tudi izjava družbe C. d. o. o. (toženec je njen dobavitelj). Ta izjava v zvezi z napako omenja tudi e-sporočilo A.A. z dne 14. 10. 2019 in fotografijo B10, torej listini, za kateri je pritožbeno sodišče že pojasnilo, da je prvostopenjsko sodišče nanju utemeljeno oprlo zaključek o tem, da se je očitana napaka pripetila na nosilcu košare ... Da se je bremepis nanašal na strošek presortiranja 39 pomivalnih strojev, je v izpovedi potrdila tudi A.A., pa tudi iz izpovedi direktorja izhaja, da je bil potreben pregled nosilcev košar.

10. Pritožba navaja, da je toženec kodo nosilca košare ... prvič navedel v pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2020. Iz tega tožnica sklepa, da je potem, ko je pooblaščenka tožencu razložila pomen 6-mesečnega roka za podajo pisnega opozorila, ta lahko v spis predložil neko drugo kodo, pri kateri je tudi prišlo do napake, ne pa kode, ki se je dejansko nanašala na kršitev iz pisnega opozorila. Po oceni pritožbenega sodišča podatki spisa ne utemeljujejo takšnega pritožbenega sklepanja. V pripravljalni vlogi, predloženi na prvem naroku, je tožnica konkretizirala, da je bila očitana napaka storjena pred 25. 3. 2019. Toženec je na prvem naroku to prerekal in se v dokaz nastanka napake skliceval, da imajo artikli kodo, datum izdelave in šifro delavca, o čemer se je zavezal predložiti listinsko dokumentacijo. Sodišče mu je naložilo, da lahko v danem roku odgovori na tožničino pripravljalno vlogo, kar je z vlogo z dne 1. 9. 2020 tudi storil. Navedb te vloge in priloženih dokazil, ki se nanašajo na kodo ..., zato ni mogoče šteti za izigravanje, ki mu ga očita pritožba.

11. Nadalje pritožba tožencu očita, da na predlog tožnice ni predložil fakture in poročila št. ... z dne 1. 8. 2019, na katerega se sklicuje bremepis za stroške neustrezne kakovosti, na podlagi katerih bi se lahko ugotovilo, zakaj se omenjena zneska škode ne ujemata in ali se koda ... res ujema s kodo izdelka, na katerega se je nanašal očitek v pisnem opozorilu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta dokazni predlog tožnica podala na drugem naroku, sodišče pa je tožencu naložilo predložitev zahtevanih listin. Z dopisom z dne 21. 10. 2020 je nato sodišče obvestil, da jih nima in da je zato stopil v kontakt z C. d. o. o. (kupec toženca); sodišče je prosil za podaljšanje roka. V dopisu sodišču z dne 27. 10. 2020 je toženec ponovno navedel, da zahtevanih listin nima. Družba C. d. o. o. je sodišču za potrebe te pravde poslala izjavo, ki je bila na tretjem naroku vročena tudi tožnici. Na tem naroku je toženec ponovno pojasnil, da zahtevanih listin od C. d. o. o. ni uspel pridobiti. Glede na opisane okoliščine je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen očitek tožencu, da listin ni predložil, saj z njimi ni razpolagal. Ker je s temi listinami očitno razpolagal C. d. o. o., bi lahko tožnica na podlagi 228. člena ZPP zahtevala predložitev listin od C. d. o. o., vendar takega dokaznega predloga ni podala.

12. Tožnica v pritožbi vztraja, da na etiketo izdelka s kodo ... (B10) ni napisala številke ..., glede katerega ji je očitana kršitev v pisnem opozorilu. Po oceni pritožbenega sodišča so pravilni prvostopenjski razlogi, s katerimi je ovrglo to tožničino trditev: tožnica ni prerekala, da se fotografija etikete nosilca košare (B10) nanaša na reklamirani izdelek; izpovedala je, da je bila številka ... dodeljena njej in da je bilo pravilno, da jo uporablja le ona; da bi toženec ali kupec (ali nekdo tretji) priredil ta podatek na etiketi, ni bilo dokazano; iz izpovedi tožnice nenazadnje izhaja, da lahko, da je storila očitano kršitev ... Pritožba zmotno očita, da bi o tem, ali je bil zapis ... tožničin, sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem forenzične stroke. Po oceni pritožbenega sodišča tožnica tega dokaznega predloga niti ni ustrezno substancirala. O zapisu številke ... na etiketi se namreč v spisu nahaja le fotokopija fotografije (B10), ki jo je toženec prejel od A.A. (zaposlena v C. d. o. o.), zajema pa kompleksen prikaz embalaže, izdelka in preko njega nalepljene etikete. V spisu se tako ni nahajalo ustrezno dokazno sredstvo (original sporne etikete), kar je predpogoj za delo izvedenca, tožnica pa tudi ni predlagala, naj se ustrezno dokazno sredstvo za potrebe izdelave izvedenskega mnenja pridobi in kje. Tudi sicer je pravilna prvostopenjska obrazložitev, da je že izvedba preostalih dokazov narekovala zaključek, da je bil zapis ... tožničin.

13. Pritožba zmotno izpodbija razloge, s katerimi je prvostopenjsko sodišče ovrglo možnost, da bi se podatki etikete (B10) priredili. Na podlagi izpovedi A.A. in direktorja je sodišče pravilno zaključilo, da je fotografija B10 nastala pri končnem kupcu. Pritožbena navedba, da sta toženec in kupec poslovna partnerja, ki lahko naredita marsikaj, je pavšalna in ne omogoča zaključka, da je bila etiketa prirejena pri kupcu, saj tožnica niti ni konkretizirala okoliščin o tem (kdo, kje, kdaj, kako naj bi to storil). Tudi pavšalna navedba, da je "možno, da bi to številko (...) že pri tožencu napisal kdo drug, enostavno ne vemo," ne spremeni dokazne ocene prvostopenjskega sodišča. To je življenjsko logično razlogovalo, da tedaj, ko se je v embalaži zapakirani nosilec košare nahajal še pri tožencu, ta še ni vedel, da ima napako, zato mu ni mogoče očitati, da je tedaj priredil podatke etikete za potrebe te, kasneje sprožene pravde. Poleg tega tožnica tudi v tem primeru ne konkretizira, kdo pri tožencu, kje, kdaj in kako naj bi to storil. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskimi detajlnimi razlogi, zakaj šteje vse podatke na etiketi B10 za pravilne, vključno s podatkom o tem, da je bila napaka storjena 5. 6. 2019 in posledično presojo o pravočasnosti podanega pisnega opozorila.

14. Glede odpovednih očitkov pritožba navaja, da ne zadoščajo za tožničino krivdo, saj bi ta v primeru dejanske malomarnosti storila dnevno oziroma tedensko večje število napak, ne pa le eno, dve letno. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom o tožničini malomarnosti. Tožnica je v enem dnevu (10. 1. 2020) storila več napak: v embalažo je vključila izdelek z napačno kodo, zapakirala je napačno število kosov, v nosilec košare ni vstavila zaskočnega zatiča. Slednja napaka je bila že predmet pisnega opozorila, ki tako ni doseglo svojega namena. K temu, da je pozabila vstaviti zatič, naj bi po zatrjevanju pritožbe pripomoglo to, da je bila večkrat v bolniškem staležu. Ta navedba ni utemeljena. V čem naj bi bila povezava med bolniškimi staleži in tem, da je pozabila vstaviti zatič, ni konkretizirano, pa tudi sicer tožnica ni zatrjevala, da ni poznala postopka opravljanja svojega dela. Neuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje na veliko število komadov, ki so jih delavci morali zložiti dnevno oziroma v uri, ter da se pri tem rutinskem delu normalno zgodijo napake. Kot je na podlagi izpovedi prič, zaposlenih pri tožencu, pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, se drugim delavcem napake niso dogajale, da jih toženec šteje za kršitev delovnih navodil, pa je bila tožnica tudi izrecno opozorjena v pisnem opozorilu.

15. Pritožba očita, da sodišče ni izvedlo dokaza s poslušanjem posnetka razgovora tožnice in direktorja. Po njenih trditvah ji je v njem rekel, da so napake, ki se ji očitajo, pogoste in se zgodijo mimogrede. Kot je utemeljilo sodišče prve stopnje, tega dokaza ni izvedlo, ker ga tožnica do konca glavne obravnave ni predložila. Tudi sicer iz izvedenih dokazov ne izhaja, da so bile napake pogoste in običajne. Glede na izpoved direktorja so napake kvečjemu zelo, zelo redke, po izpovedbah prič pa se drugim delavcem napake niso dogajale. Izpovedi tožnice, da so se drugim napake dogajale dvakrat mesečno, sodišče utemeljeno ni verjelo, saj tožnica ni niti trdila niti dokazala, kdo in kdaj naj bi poleg nje naredil napake. Upoštevajoč izpovedbe direktorja in prič je tudi pravilen zaključek, da toženec napak ne dopušča, ker v nasprotnem primeru ne bi mogel zadovoljiti potreb kupcev, oziroma kot je izpovedala A.A., bi mu lahko kupec v skrajnem primeru tudi zamrznil naročila ali odvzel kakšen posel. 16. Zmoten je pritožbeni očitek, da ravnanje, ki je bilo tožnici očitano v odpovedi, spada kvečjemu v okvir odpovednega razloga nesposobnosti. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da je tožnica z očitanim ravnanjem iz malomarnosti kršila navodila za opravljanje svojega dela. Ugotovljena krivda in kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (33. in 34. člen ZDR-1) pa sta utemeljevala podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).

17. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnica zato, ker s pritožbo ni uspela (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP), toženec pa na podlagi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), po katerem v sporu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne glede na uspeh v sporu krije stroške postopka sam.