Jedro

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ravna z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica na izrecno vprašanje „Ali ste lastnik/solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živite?“, „Ali ste lastnik/solastnik drugega stanovanja ali hiše?“, „Ali ste lastnik/solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča?“, „Ali ste lastnik/solastnik stavbnega zemljišča?“, „Ali ste lastnik/solastnik kakšnega drugega nepremičnega ali premičnega premoženja?“ odgovorila negativno, saj je pri vseh vprašanjih obkrožila odgovor NE. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnica do 1/8 solastnica nepremičnine z identifikacijskim znakom …, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče, na katerem stojita dve nestanovanjski stavbi, solastnica do 9/16 nepremičnine z identifikacijskim znakom …, ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče z eno nestanovanjsko stavbo in s stanovanjsko hišo na naslovu …, v kateri prosilka živi, ter v celoti lastnica posameznega dela št. 42 v nepremičnini z identifikacijskim znakom …, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu …, v katerem tožnica ne živi. Ker je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom ZBPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da za nastop navedene pravne posledice zadošča ugotovitev, da je tožnica v prošnji navajala neresnične podatke in tako ni pomembna višina premoženja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP od tega ni odvisna. Kot navajanje neresničnih podatkov pa se šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov. Od prosilke za brezplačno pravno pomoč se namreč pričakuje, da v postopku tudi sama prispeva k temu, da se v postopku pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je varovanka Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ima priznano III. invalidsko kategorijo. Njeni dohodki so pod normativi Republike Slovenije. Je oseba s kroničnimi obolenji dveh sindromov, ki so povezani z možganskim ozadjem, za katerimi se zdravi že od leta 2009, odkar je imela hudo prometno nesrečo. Njeno premoženjsko stanje je slabo, zato s težavo pokriva življenjske mesečne stroške. Navaja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval resničnih podatkov. Nepremičnina na lokaciji … je namreč lastništvo njene še živeče mame, ki tam prebiva. Ko je oče preminil, je tudi tožnici po zakonu pripadala majhna vrednost, katero sedaj organ za brezplačno pravno pomoč šteje za sporno. Druga nepremičnina, ki se navaja, je na naslovu … in je lastništvo A. Tožnica navaja, da ne razume, kako je lahko deležen brezplačne pravne pomoči samo tisti, ki nima prav nobenega premoženja. Njen mesečni dohodek od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je resnično majhen, zato potrebuje brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa tožnica na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je lastnica oziroma solastnica katerekoli nepremičnine, podatke o tem pa je organ za brezplačno pravno pomoč pridobil po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla podatkov o svojem lastništvu oziroma solastništvu zgoraj navedenih nepremičnin, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kot je razumeti iz tožbenih navedb, tožnica predmetnih nepremičnin v vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči ni navedla, ker je menila, da ne vplivajo na odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).