Jedro

Vlogo je treba presojati tudi po vsebini in ne samo po naslovu.

Drži, da so materialnopravni roki nepodaljšljivi. Vendar je razlog, ki bi bil lahko podan zaradi zdravstvenih težav, ki onemogoči na primer plačilo sodne takse ali dopolnitev predloga, lahko razlog, ki pripelje do postavitve v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za predlog z dne 7. 2. 2023. 2. Proti temu predlogu vlaga pritožbo tožena stranka. Ima pravni interes za vložitev pritožbe, saj bi v primeru, da se pritožba šteje za umaknjeno, delna sodba in sklep postali pravnomočni. Tožeči stranki sta dne 19. 1. 2023 zaprosili za podaljšanje roka za plačilo sodne takse oziroma za podaljšanje roka za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in ta predlog je bil zavrnjen. Nato sta 7. 2. 2023 vložili vlogi in predlagali vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi zamudili rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse. Trdili sta, da v 15 dnevnem roku za plačilo sodne takse oziroma vložitev predloga za oprostitev zaradi domnevne bolezni nista mogli vložiti predloga. Odločitev sodišča je v nasprotju z določbami ZPP in ZST-1. Na podlagi 34. člena ZST-1 je rok za plačilo sodne takse ali za vločitev predloga za oprostitev 15 dnevni in ga ni mogoče podaljšati. Tako sodbe I Cp 2491/2010, I Cpg 693/2017 in IV Cp 592/2018. Rok je prekluziven. Tožeči stranki lahko v 15 dnevnem roku za plačilo sodne takse, bodisi takso plačata ali vložita predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Stranki pa sta vložili predlog za podaljšanje roka. Tožnika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik in zato ne gre za prava neuki stranki. Po 116. členu ZPP se lahko zamuda dejanja nanaša zgolj in samo na obdobje, v katerem bi moralo biti zamujeno dejanje opravljeno, to je do 19. 1. 2023. Tožeči stranki sta nalog za plačilo sodne takse prejeli po pooblaščencu in nista vložili predloga za taksno oprostitev. V času do 19. 1. 2023 ni bilo ovire, da vložita predlog. V predlogu za postavitev v prejšnje stanje pa navajata, da sta od 1. 2. 2023 dalje bili zadržani. To je pa neupoštevni čas. Poleg tega sta predlog vložila oba tožnika, ki sta sospornika in vlagata pritožbo po istem pooblaščencu. Razlogi pa se nanašajo za tožnico in ne na tožnika. Sodišče ne pojasni, kako obstajajo razlogi za tožniki in to za relevantni čas.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne zaznamuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba ugotoviti, da je odločitev sodišča prve stopnje o predlogu tožeče stranke preuranjena. Zaradi jasnosti zadeve je treba povzeti dogajanje, oziroma kako so si sledile vloge tožeče stranke po prejemu sodne odločbe II P 1471/2015. Sodbo oziroma odločbo je prejel pooblaščenec tožeče stranke. Nato je vložil pritožbo, ki je bila pravočasna. Nato je sodišče prve stopnje poslalo tožeči stranki po pooblaščencu plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar je ta prejel 4. 1. 2023. Nato je pooblaščenec vložil vlogo, ki jo je naslovil „Prošnja za podaljšanje roka“ in ta vloga je bila vložena 19. 1. 2023, kar je zadnji rok za plačilo sodne takse oziroma za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. To je 15. dan od prejema plačilnega naloga. V tej vlogi odvetnik tožeče stranke predlaga, da sodišče podaljša rok za plačilo sodne takse oziroma rok za vložitev predloga za oprostitev, ker tožnika nimata spletnih aplikacij in jima ni možno poslati plačilnega naloga hitreje kot po pošti. Nato pa sledi navedba, da sta finančno nezmožna plačila sodne takse, zato bosta zaprosila za oprostitev plačila, vendar zaradi bolezni nista mogla pravočasno prevzeti priporočene pošte od pooblaščenca in pripraviti ustrezne dokumentacije za predlog.

6. Nato je sodišče prve stopnje predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse oziroma vložitev predloga za oprostitev zavrnilo, saj gre za prekluzivni rok. Ta odločitev je bila potrjena s sklepom višjega sodišča z dne 7. 4. 2023. Vmes pa je prispela vloga tožeče stranke, da predlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje in podaja predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks (vloga z dne 7. 2. 2023). Potem je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

7. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je treba vlogo tožeče stranke z dne 19. 1. 2023 (list. št. 944) presojati po vsebini in ne samo po naslovu, kot jo je odvetnik naslovil (prošnja za podaljšanje roka). Vlogo je treba presojati tudi po vsebini in ne samo po naslovu. Tožeča stranka navaja, da ni zmožna plačati sodno takso in da bosta tožnika zaprosila za oprostitev plačila sodne takse, da pa zaradi bolezni nista mogla pravočasno prevzeti pošiljk odvetnika in pripraviti ustrezne dokumentacije za predlog za oprostitev plačila sodne takse.

8. Če tožeča stranka vloži znotraj 15 dnevnega roka nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse, mora sodišče prve stopnje s sklepom vrniti tako vlogo v dopolnitev po 108. členu ZPP. Nato mora stranka v podanem roku dopolniti to vlogo, ali sodišče tak predlog kot nepopoln zavrže. V konkretnem primeru je sicer določena vloga z dokazili za taksno oprostitev podana z vlogo z dne 7. 2. 2023. Vendar naj sodišče prve stopnje preveri, ali je ta vloga popolna. Če ni popolna, naj vrne tožeči stranki predlog za taksno oprostitev v dopolnitev po 108. členu ZPP.

9. Sicer je treba tudi ugotoviti, da sklep sodišča prve stopnje, ki je ugodilo predlogu tožeče stranke in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, ni popoln. Pritožniku je treba pojasniti, da ima prav, da so materialnopravni roki nepodaljšljivi.1 Vendar je razlog, ki bi bil lahko podan zaradi zdravstvenih težav, ki onemogoči na primer plačilo sodne takse ali dopolnitev predloga, lahko razlog, ki pripelje do postavitve v prejšnje stanje.2 Vendar je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje opustilo odgovor na predlog tožeče stranke glede časa zamujenega dejanja. Pritožba pravilno opozarja, da mora biti razlog za postavitev v prejšnje stanje znotraj 15 dnevnega roka, ki je potekel 19. 1. 2023. Sodišče pa se ukvarja samo s časom od 1. 2. 2023 in spregleda, da je tožeča stranka navajala bolezensko stanje že v predlogu z dne 19. 1. 2023. Tako je bilo treba ta sklep razveljaviti, ker je preuranjen, ker še ni odločeno o predlogu za taksno oprostitev, ki je bil podan 19. 1. 2023. Tako je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede procesnih dejanj, kot tudi v zvezi s tem napačno uporabo določbe 34. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP. Sklep tudi nima vseh razlogov o pravno odločilnih dejstvih iz 116. člena ZPP.

10. To je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj torej najprej (če je to še potrebno) vrne tožeči stranki predlog za oprostitev plačila sodnih taks v popravo po 108. členu in o tem odloči glede na stanje spisa. Če bo to potrebno, pa bo odločilo še o predlogu za postavitev v prejšnje stanje.

11. Tožena stranka je priglasila stroške za pritožbo, kar bo predmet nadaljnjega postopka (165. člen ZPP).

1 III Dor 24/2014, I Cp 124/2015. 2 Primerjaj II Dor 139/2022.