Jedro

Zaradi dejanske ugotovitve, da B.W.A. ni ničesar dolgovala M. (izpovedba direktorja B.W.A. A.B. zaslišanega v zadevi pod opr. št. XI Pg 215/2003) ter da tudi M. ni imel terjatev do B.W.A., je prvostopenjsko sodišče napravilo materialnopravni sklep, da stečajna masa stečajnega dolžnika ni bila zmanjšana. Tožeča stranka pa je ponudila v dokaz trditev, da je terjatev M. proti B.W.A. obstojala, seznam prejemnikov denarnih sredstev z računa B.W.A. v višini 11.239.356,87 SIT dne 3.7.2002, z dne 19.8.2002 SIT 2.171.463,29 itd.. Omenjenih dokazov prvostopenjsko sodišče ni dokazno ocenilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da so brez pravnega učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika M. d.o.o., pravna dejanja stečajnega dolžnika družbe M. d.o.o., storjena po njegovem pravnem predniku M. d.o.o., v korist tožene stranke in sicer nalog njegovemu dolžniku B.W.A. d.o.o., da obveznost stečajnega dolžnika izpolni z nakazilom naslednjih zneskov toženi stranki: - 700.000,00 SIT z dne 3.7.2002; - 720.000,00 SIT z dne 19.8.2002: - 1.000.000,00 SIT z dne 1.10.2002; - 500.000,00 SIT z dne 15.11.2002; ter pooblastilo toženi stranki za sprejem teh zneskov kot plačila obveznosti stečajnega dolžnika, v posledici česar je tožena stranka prišla do popolnega poplačila svoje terjatve do stečajnega dolžnika.

Enako je odločilo tudi o pravnem dejanju stečajnega dolžnika družbe M. d.o.o., storjeno v korist tožene stranke in sicer o nalogu njegovemu dolžniku M. I., da obveznost stečajnega dolžnika izpolni z nakazilom zneska 1.000.000,00 SIT toženi stranki, ter pooblastilu toženi stranki za sprejem tega zneska kot plačila obveznosti stečajnega dolžnika, oboje z dne 9.12.2002, v posledici česar je tožena stranka prišla do popolnega poplačila svoje terjatve do stečajnega dolžnika v znesku 1.000.000,00 SIT.

V posledici te ugotovitve je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 3.920.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi - od zneska 700.000,00 SIT od 10.7.2002 dalje do plačila, - od zneska 720.000,00 SIT od 19.8.2002 dalje do plačila, - od zneska 1.000.000,00 SIT od 1.10.2002 dalje do plačila, - od zneska 500.000,00 SIT od 19.11.2002 dalje do plačila in - od zneska 1.000.000,00 SIT od 9.12.2002 dalje do plačila (1. odst. izreka).

Sklenilo je, da je tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v znesku 580.864,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 19.9.2005 do plačila, kar sta ji dolžni povrniti tožnici vsaka do ene polovice, torej vsaka 290.432,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 27.2.2006 do plačila, obe v roku 15 dni (2. odst. izreka) in da tožnici sami nosita svoje stroške (3. odst. izreka).

Prvostopenjsko sodišče je v izreku sodbe popravilo 5. točko izreka (primerjaj v spisu popravni sklep, opr. št. XI Pg 230/2003-44 z dne 5.6.2006, redna št. 44). Omenjeni popravni sklep je drugostopenjsko sodišče že upoštevalo pri povzemanju izreka prvostopenjske sodbe.

Proti sodbi se je drugotožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Objektivni pogoj izpodbojnosti pravnih dejanj (1. odst. 125. člena ZPPSL).

1.1. Obstoj kritnega razmerja asignatarja M. d.o.o. in asignata B.W.A. Drugostopenjsko sodišče pritrjuje stališču izpodbijane sodbe, da je družba B.W.A. d.o.o. za pravnega prednika stečajnega dolžnika M. d.o.o., (dalje M.), opravljala posle plačilnega prometa.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni podalo dokazne ocene o dokazih, s katerim je drugotožeča stranka dokazovala obstoj terjatve M. do B.W.A. in opisani način poslovanja, izvajanja plačilnega servisa. Zaradi dejanske ugotovitve, da B.W.A. ni ničesar dolgovala M. (izpovedba direktorja B.W.A. A. B. zaslišanega v zadevi pod opr. št. XI Pg /2003) ter da tudi M. ni imel terjatev do B.W.A. je prvostopenjsko sodišče napravilo materialnopravni sklep, da stečajna masa stečajnega dolžnika ni bila zmanjšana. Tožeča stranka pa je ponudila v dokaz trditev, da je terjatev M. proti B.W.A. obstojala, seznam prejemnikov denarnih sredstev z računa B.W.A. v višini 11.239.356,87 SIT dne 3.7.2002, z dne 19.8.2002 SIT 2.171.463,29 itd.. Omenjenih dokazov prvostopenjsko sodišče ni dokazno ocenilo. Prvostopenjsko sodišče tudi ni dokazno ocenilo izpovedbo priče M. W., podpisnika asignacij izpodbijanih v tem postopku (izpovedba v zadevi XI Pg /2003), ki je zatrdil, da ni opravil nobenega plačila, če ni imel stečajni dolžnik pri njih "dobroimetja"). To dobroimetje pa predstavlja premoženje stečajnega dolžnika. Dokazna ocena ponujenih, navedenih dokazov bi lahko pripeljala do drugače ugotovljenega dejanskega stanja. S tem je podan razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP.

Sodišče prve stopnje bo v novem postopku skladno z že danimi napotki moralo dokazno oceniti že omenjene listine tožeče stranke o nakazovanju omenjenih zneskov na račun B.W.A. s strani dolžnikov M.. Hkrati bo na podlagi predloženih zapisnikov o zaslišanju direktorja B.W.A. treba dokazno oceniti celotno njegovo izpovedbo. Sodišče prve stopnje je namreč povzelo le del njegove izpovedbe, čeprav je slednji izpovedal, da je za storitve plačilnega servisa B.W.A. M. d.o.o. zaračunaval mesečno nekaj 100.000,00 SIT. Takšna izpovedba bi lahko kazala na položaja M. d.o.o. in B.W.A. kot upnika in dolžnika. O pravno pomembnem dejstvu obstoja terjatve M. do B.W.A. bo treba v novem postopku analizirati tudi dogovor k izvajanju pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 14.6.2001 (B33).

Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo zavzeti stališče tudi do neizčrpanih trditev tožene stranke glede njenega pogojevanja o nadaljnjem opravljanju njenih storitev s plačevanjem zapadlih obveznosti (primerjaj pripravljalno vlogo tožene stranke, točka 17., list. št. 57).

1.2. Obstoj kritnega razmerja asignatarja M. (stečajni dolžnik) in asignata M. I..

Pritožbeni očitek, da se je prvostopenjsko sodišče spuščalo v samo vsebino kupoprodajnih pogodb, iz katerih je izhajal dolg M. I. do stečajnega dolžnika v višini preko 700.000.000,00 SIT, je utemeljen, Za obstoj kritnega razmerja je namreč pravno pomembno ugotoviti le, da je terjatev stečajnega dolžnika do M. I. obstojala, kar je razvidno iz položaja obeh pogodbenih strank (primerjaj A33 - A41). V omenjenih prodajnih pogodbah je M. nastopal kot prodajalec, M. I. pa kot kupec. M. I. je bil torej kot kupec dolžan plačati dogovorjeno kupnino, M. pa mu prepustiti v last nepremičnino opredeljeno v 2. členu pogodbe. M. I. je bil dolžan plačati pogodbeno ceno po dogovorjeni dinamiki načina plačila v 4. členu pogodbe. Za obstoj medsebojnega poslovnega razmerja ni pomembno kdaj je bil M., I. dolžan v celoti izpolniti svojo obveznost. Dokazna ocena v razlogih izpodbijane sodbe, da tožeča stranka ni dokazala, da je imela do M. I. terjatev, je torej nepravilna.

2. Subjektivni pogoj izpodbijanja (1. odst. in 4. člena 125. člena ZPPSL).

Drugostopenjsko sodišče v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe o vedenju (oziroma, da bi tožena stranka morala vedeti) za slab ekonomsko finančni položaj pravnega prednika drugotožeče stranke. Z materialnopravnim zaključkom izpodbijane sodbe, da bi tožena stranka morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje M. se drugostopenjsko sodišče strinja.

Sodišče prve stopnje naj pri novem odločanju upošteva dane napotke drugostopenjskega sodišča (1. odst. 362. člena ZPP), kot so navedeni v tej obrazložitvi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP. O stroških postopka obeh pravdnih strank v zvezi s pravnim sredstvom bo odločeno s končno odločbo.