Jedro

Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

K pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28.11.2011:

1. S sklepom In 1927/2010 z dne 28. 11. 2011 je sodišče prve stopnje zahtevo prvodolžnice za izločitev sodnice, podano na naroku dne 16. 11. 2011, kot nepopolno zavrglo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da zahteva razen pavšalnih navedb o pristranskosti odločanja in obravnavanja, nima konkretnih razlogov oziroma konkretnih okoliščin, s katerimi prvodolžnica utemeljuje svojo zahtevo, in jo oprlo na šesti odstavek 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Proti temu sklepu vlaga prvodolžnica pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Meni, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je razpravljajoča sodnica z izpodbijanim sklepom sama odločila o zahtevi. Določba 73. člena ZPP namreč predpisuje, da o zahtevi za izločitev sodnice odloča predsednik sodišča. Izpostavlja še, da je bilo o vloženi zahtevi za izločitev razpravljajoče sodnice že odločeno s sklepom predsednika sodišča Su 220100/2011-771 z dne 29. 11. 2011, in sicer, da se zahteva zavrne.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Držijo pritožbene navedbe, da po prvem odstavku 73. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, vendar le, ko je zahteva pravočasna, razumljiva, popolna in dovoljena. Če je zahteva za izločitev sodnika prepozna, nerazumljiva, nepopolna ali nedovoljena, jo s sklepom zavrže že predsednik senata oziroma sodnik posameznik (šesti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in o njej predsednik sodišča sploh vsebinsko ne odloča. 6. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da je zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice, ki jo je podala na naroku 16. 11. 2011, nepopolna. Prvodolžnica ni navedla okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, kot to zahteva četrti odstavek 72. člena ZPP(1) v zvezi s 15. členom ZIZ, temveč je le navedla, da je razlog za izločitev pristranskost odločanja in obravnavanja.

7. Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.

8. Prvostopenjsko sodišče glede na obrazloženo z izdajo izpodbijanega sklepa ni kršilo določb postopka, kot to očita pritožba z navedbami, da o zahtevi za izločitev sodnice odloča predsednik sodišča. 9. Prav tako ni podana kršitev določb postopka, ki jo očita pritožba z navedbami, da je o zahtevi za izločitev sodnice že odločil predsednik sodišča. Prvodolžnica je namreč dne 21. 11. 2011 ponovno vložila zahtevo za izločitev sodnice (l. št. 58). Ker je ta izpolnjevala procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, je o njej skladno s 73. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno sprejel odločitev predsednik sodišča. 10. Iz navedenih razlogov je pritožba prvodolžnice neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, materialno pravo pa je pravilno uporabljeno, na kar vse pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5.12.2011:

11. S sklepom z dne 5. 12. 2011 je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo, da v roku 30 dni založita predujem v znesku 1.000,00 EUR za stroške, ki bodo nastali z delom izvedenca geodetske in kmetijske stroke in hkrati opozorilo, da bo sodišče v nasprotnem dokazni predlog dolžnikov zavrnilo.

12. Proti temu sklepu vlaga prvodolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Enako kot v ugovoru zatrjuje, da je obveznost iz izvršilnega naslova izpolnila, zato sodišču predlaga, da jo v skladu z določbo 59. člena ZIZ napoti na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Izpodbijano odločitev označuje kot neutemeljeno, arbitrarno in pravno zmotno, saj izvršilno sodišče nima zakonskega pooblastila ugotavljanja pravne relevantnosti sporne terjatve in sporne ugasnitve nedenarne obveznosti po vloženem odgovoru na ugovor, v katerem upnik nasprotuje ugovoru. Odločitev je po mnenju pritožnice tudi protispisna, saj pritožnica ni predlagala, niti ni za odločitev sodišča v tej zadevi potrebna pritegnitev izvedencev.

13. Upnik v odgovoru na pritožbo meni, da so očitki pritožbene neutemeljeni. Predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev pritožbenih stroškov upnika v plačilo dolžniku.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Pritožbeno sodišče uvodoma glede na pritožbene navedbe v smeri, da bi moralo o ugovoru odločiti višje sodišče, kot o pritožbi, pojasnjuje, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (54. člen ZIZ) in ne višje sodišče. To odloča le o pritožbi zoper sklep o ugovoru (četrti odstavek 6. člena ZIZ). V konkretni zadevi je za odločanje o ugovoru tako pristojno sodišče prve stopnje, ki bo v nadaljevanju postopka tudi sprejelo odločitev o ugovoru.

16. V skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru odloči tako o spornih pravnih vprašanjih, kot tudi dejanskih vprašanjih. Zaradi spora o dejstvih, ki se nanašajo na terjatev in izvirajo iz obdobja, ki ga v izvršilnem naslovu ni bilo mogoče upoštevati, izvršilno sodišče izvršilnega postopka ne prekine in dolžnika ne napoti na pravdo, kot to zmotno meni pritožba, temveč mora meritorno odločiti o ugovoru. Pravdo po 59. členu ZIZ lahko dolžnik sproži šele v primeru zavrnitve ugovora, torej po tem, ko je izvršilno sodišče sprejelo odločitev o spornih dejstvih oziroma o ugovoru.

17. Ker mora sodišče meritorno odločiti o ugovoru, ta odločitev od izvršilnega sodišča zahteva tudi izvedbo dokazov v primeru spora o dejstvih.

18. V konkretnem primeru dolžnika v ugovoru zatrjujeta izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova in v dokaz tem trditvam med drugim predlagata izvedenca geodetske stroke, če bi upnika ugovarjala lokaciji zasaditve dreves in izvedenca kmetijske stroke, če bi upnika ugovarjala vrsti zasajenega drevja. Glede na te ugovorne navedbe ne držijo pritožbene trditve, da prvodolžnica ni predlagala tega dokaza, kot se tudi ni strinjati s pritožbo, da pritegnitev izvedencev ni potrebna. Upnika sta namreč v odgovoru na ugovor prerekala ugovorne trditve o izpolnitvi obveznosti tako glede lokacije zasaditve dreves, kot vrste drevja in za ugotovitev, ali je obveznost iz izvršilnega naslova pravilno izpolnjena ali ne, torej za odločitev o sporu o tem dejstvu, je pritegnitev izvedencev nedvomno potrebna.

19. Ker mora po prvem odstavku 153. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, je prvostopenjsko sodišče pravilno plačilo predujma za stroške izvedencev naložilo dolžnikoma, ki sta predlagala izvedbo tega dokaza.

20. Pritožba, ki se z navedbami o nepravilni odločitvi protivi naložitvi predujma dolžnikoma, je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo potem, ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka upnika temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ. Upnik v odgovorih na pritožbi po oceni pritožbenega sodišča ni navedel takšnih pravno relevantnih razlogov, ki bi bistveno pripomogli k pritožbeni presoji, zato stroški vlog niso bili potrebni.

Op. št. (1): Četrti odstavek 72. člena ZPP stranki nalaga, da mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.