Jedro

Redno likvidacijo delniške družbe, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah ZGD in zanjo ne veljajo določbe ZPPSL. Začeta redna likvidacija nad dolžnikom pa ni ovira za dovolitev izvršbe zoper dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

Zoper takšen sklep je upnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vložila pravočasno pritožbo, v kateri je navedla, da je dolžnik v postopku redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ki še vedno teče, kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. V primeru likvidacije po določbah ZGD pa se ne uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), saj ne gre za likvidacijo pod nadzorom javne oblasti, ampak se za takšno likvidacijo uporabljajo določbe 5. oddelka ZGD, to so določbe o likvidaciji delniške družbe. Dolžnik je namreč lahko, ne glede na takšen likvidacijski postopek, aktivno in pasivno legitimiran v izvršilnih in vseh drugih postopkih in je bil tako tudi tožen s strani upnice v delovni pravdi. Pritožnica predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v nov postopek, ter se ji povrnejo pritožbeni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po vpogledu v sodni register sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnik v postopku redne likvidacije po sklepu skupščine z dne 30.11.2004, vendar je ravnalo napačno, ko je uporabilo določila I. odstavka 111. člena ZPPSL v zvezi z II. odstavkom 182. člena ZPPSL. Slednji določa, da se določbe ZPPSL, ki se nanašajo na stečajni postopek, smiselno uporabljajo tudi v likvidacijskem postopku, če ta zakon ne določa drugače. Začetek likvidacije nad dolžnikom naj bi torej imel enake posledice kot uvedba stečajnega postopka. Po določbi I. odstavka 111. člena ZPPSL pa od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Vendar pa določba 182. člena ZPPSL velja le za tiste postopke likvidacije, ki jih na podlagi III. odstavka 1. člena istega zakona izvaja sodišče, torej za tako imenovane sodne oziroma prisilne likvidacije, ne pa za redne oziroma prostovoljne, avtonomne, zunajsodne likvidacije. Sodna likvidacija je tako urejena v ZPPSL, redna pa v ZGD, za vsako je določen različen postopek, izvajata ju različna organa, pravne posledice začetka ene in druge so drugačne, drugačen je tudi vpliv na sposobnost biti stranka in procesno sposobnost. Redno likvidacijo delniške družbe, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah ZGD in zanjo ne veljajo določbe ZPPSL (tako tudi sodba III Ips 110/2003 in sodba II Ips 592/2004). V obravnavanem primeru je dolžnik v postopku redne likvidacije, s čimer je razumeti likvidacijo po določbah členov 372 do 393 ZGD in za tako likvidacijo ob obrazloženem ne veljajo določbe 176. do 183. člena ZPPSL in posledično tudi ne določba I. odstavka 111. člena ZPPSL, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Začeta redna likvidacija nad dolžnikom pa ni ovira za dovolitev izvršbe zoper dolžnika.

Glede na navedeno je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega ponovno presojati, ali obstajajo vsi pogoji za dovolitev predlagane izvršbe.

Zaradi razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve v novo odločanje, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (III. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).