Jedro

Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu nasprotnih udeležencev, saj je bila z izpodbijanim sklepom v soglasju z nasprotnimi udeleženci opravljena delitev solastninske skupnosti, v okviru katere so se na enih nepremičninah njihovi solastni deleži povečali, glede drugih, ki so bile dodeljene v izključno last predlagatelju, pa je bilo (v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika) predlagatelju naloženo plačati nasprotnim udeležencem vrednost solastnih deležev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točke VII, VIII, IX in X izreka) potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Udeleženci postopka so bili solastniki več nepremičnin. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastne nepremičnine tako, da je se je parc. št. ... k.o. ... L. razdelila na dve novi parceli, pri čemer je predlagatelj postal izključni lastnik novo nastale parc. št. ... k.o. ... L., na novo nastali parc. št. ... k.o. L. pa so bile vknjižene solastninske pravice nasprotnih udeležencev v različnih deležih (točka I izreka); pri tem je odločilo, da je elaborat o razdelitvi parc. št. ... k.o. ... L. sestavni del izpodbijanega sklepa (točka II izreka). Ostale solastne nepremičnine udeležencev postopka so bile razdeljene na način, da je predlagatelj postal izključni lastnik (1/1) nepremičnin parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k.o. ... L., na preostalih nepremičninah pa se je predlagateljev solastni delež izbrisal in v ustreznem razmerju povečal solastni delež nasprotnih udeležencev (točka III izreka). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnim udeležencem izplačati vrednost njihovih solastniških deležev (točka IV izreka); da imajo nasprotni udeleženci do celotnega poplačila njihovega deleža s pripadajočimi obrestmi zakonito zastavno pravico na nepremičninah, katerih izključni lastnik je postal predlagatelj (točka V izreka), da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (točka VI izreka), da je nasprotna udeleženka A. A. dolžna predlagatelju povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 417,86 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa (točka VII izreka); da je nasprotna udeleženka B. B. dolžna predlagatelju povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 1.513,79 EUR v roku 15 od vročitve sklepa (točka VIII izreka); da je nasprotna udeleženka C. C. dolžna predlagatelju povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 8.264,04 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa (točka IX izreka); da je nasprotni udeleženec Č. Č. dolžan predlagatelju povrniti sorazmerni del skupnih stroškov v znesku 2.591,38 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa (točka X izreka) in da bo o stroških, ki bodo nastali z izdelavo elektronskega elaborata, sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka XI izreka).

2. Nasprotni udeleženci so vložili pravočasno pritožbo zoper točke VII, VIII, IX in X izreka citiranega sklepa, s katerimi jim je bilo naloženo plačilo sorazmernega dela skupnih stroškov v korist predlagatelja. Sklep izpodbijajo zaradi nepravilne uporabe tretjega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZNP), ki določa, da če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci. Navajajo, da v postopku delitve solastnine v skladu s 126. členom ZNP sicer res skupne stroške trpijo solastniki v sorazmernosti z velikostjo svojih solastninskih deležev. Vendar gre v obravnavani zadevi za specifično situacijo, ko se ni opravila delitev vseh solastnih nepremičnin med vse solastnike, temveč je bil postopek izveden izključno v interesu in za korist predlagatelja. Predlagatelju niso dali povoda za vložitev predloga, predlagatelj pred vložitvijo predloga ni predlagal sporazumne izvensodne delitve solastnih nepremičnin niti ni od leta 2013 na kakršen koli način nasprotoval z upravljanjem solastnimi nepremičninami, začetek postopka pa je bil zanje presenečenje. Stroški sodne takse in stroški izvedencev gozdarske in geodetske stroke so nastali izključno za ugotovitev vrednosti predlagateljevih solastnih nepremičnine, dodelitev in odmero dela solastnih nepremičnin predlagatelju v izključno last in posest. Zato ti stroški nikakor ne predstavljajo skupnih stroškov, temveč gre za stroške, ki so nastali izključno v interesu predlagatelja, ki je z delitvijo solastnih nepremičnin postal izključni lastnik nekaterih parcel, medtem ko bodo nasprotni udeleženci še vedno solastniki preostalih parcel. Z obravnavano delitvijo se za nasprotne udeležence kot solastnike ni nič spremenilo. V obravnavanem primeru je zato za odločitev o skupnih stroških uporabiti določilo tretjega odstavka 35. člena ZNP, ne pa 126. člena ZNP. Grajajo tudi višino odmerjene sodne takse in v tej zvezi navajajo, da bi bilo treba sodno takso odmeriti od vrednosti predlagateljevega 15 % solastnega deleža na solastnih nepremičninah, ne pa od vrednosti vseh solastnih nepremičnin, ki so bile predmet delitve. Predlagajo razveljavitev odločitve o skupnih stroških. Pritožbenih stroškov ne priglašajo.

3. Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so smiselno uporabljene na podlagi 37. člena ZNP.2

6. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. Pregled zadeve pokaže, da so bili udeleženci postopka solastniki več nepremičnin in da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (na podlagi predloga za delitev solastnine) solastninsko skupnost razdružilo tako, da je predlagatelj postal izključni lastnik določenih nepremičnin, na ostalih nepremičninah pa se je predlagateljev solastni delež izbrisal in v ustreznem deležu povečal solastni delež nasprotnih udeležencev, obenem pa je bilo predlagatelju v korist nasprotnih udeležencev naloženo plačilo razlike vrednosti solastnih deležev. S takšnim načinom delitve so se nasprotni udeleženci izrecno strinjali na naroku 12. 5. 2021, kar pomeni, da je bila delitev nepremičnin izvedena z njihovim soglasjem.3

8. Glede na navedeno ne drži pritožbena navedba, da je bil predmetni postopek izveden izključno v interesu predlagatelja in da se z obravnavano delitvijo za nasprotne udeležence kot solastnike ni nič spremenilo.4 Tudi sicer postopek delitve solastnine ni postopek, za katerega bi veljalo, da se vodi izključno v interesu nekaterih udeležencev.5 Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu nasprotnih udeležencev, saj je bila z izpodbijanim sklepom v soglasju z nasprotnimi udeleženci opravljena delitev solastninske skupnosti, v okviru katere so se na enih nepremičninah njihovi solastni deleži povečali, glede drugih, ki so bile dodeljene v izključno last predlagatelju, pa je bilo (v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika) predlagatelju naloženo plačati nasprotnim udeležencem vrednost solastnih deležev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža. Posledično je neutemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 35. člena ZNP6 plačilo skupnih stroškov v celoti naložiti predlagatelju.

9. Pri odločanju o skupnih stroških delitve solastnine niso pravno relevantne okoliščine, da nasprotni udeleženci predlagatelju niso dali povoda za vložitev predloga, da predlagatelj pred vložitvijo predloga ni predlagal sporazumne izvensodne delitve solastnih nepremičnin, da od leta 2013 ni nasprotoval načinu upravljanja solastnih nepremičnin in da je predlagateljev predlog zanje predstavljal presenečenje. Zato tovrstne pritožbene navedbe na zakonitost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati.

10. V skladu z ustaljeno sodno prakso stroški izvedencev in stroški sodne takse predstavljajo skupne stroške postopka delitve solastnine.7 Poleg tega je bil v predmetni zadevi izvedenec geodetske pritegnjen iz razloga, da opravi delitev ene od solastnih nepremičnin,8 izvedenec gozdarske stroke pa iz razloga, da oceni vrednost solastnih nepremičnin in posameznih solastnih deležev. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožbeni graji, da izvedenca za nasprotne udeležence nista opravila nikakršnega opravila, ki je v njihovem interesu, zaradi česar stroški izvedencev ne predstavljajo skupnih stroškov.

11. Vrednost nepremičnin, ki so bile predmet delitve (2.379.402,77 EUR) in višina odmerjene sodne takse (11.443,20 EUR) pritožbeno nista sporni, sporno pa je, ali je treba sodno takso odmeriti glede na velikost predlagateljevega solastnega deleža. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi bilo treba sodno takso odmeriti od vrednosti predlagateljevega 15 % solastnega deleža. Sodišče prve stopnje je višino sodne takse v skladu s tar. št. 9611 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pravilno odmerilo glede na vrednost vseh nepremičnin, ki so bile predmet delitve.

12. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP, v skladu s katerim vsak udeleženec trpi svoje stroške.

1 Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US, 77/08 – ZDZdr, 10/17 – ZPP-E in 16/19 – ZNP-1. 2 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se je predmetni postopek začel 31. 12. 2018, t.j. pred uveljavitvijo ZNP-1 (Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19), ki se je začel uporabljati 15. 4. 2019, zato je treba na podlagi prehodne določne prvega odstavka 216. člena ZNP-1 uporabiti določbe ZNP. 3 Takšen način delitve solastnine dopušča tudi sodna praksa (glej VSL sklep I Cp 4925/2010 z dne 11. 5. 2011 in VSL sklep I Cp 3817/2011 z dne 23. 5. 2012). 4 V tej zvezi velja poudariti, da je za odločanje o stroških po tretjem odstavku 35. člena ZNP odločilen objektivno gledan pravni interes, ne pa subjektivni interesi oziroma naziranja udeležencev, ali je konkretni postopek v njihovem interesu ali ne (VSL Sklep I Cp 1678/2019 z dne 25.09.2019). 5 VSL Sklep I Cp 1678/2019 z dne 25.09.2019. 6 V skladu z navedeno določbo v primeru, če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci. 7 VSL Sklep II Cp 2139/2020 z dne 29.01.2021, VSL Sklep II Cp 1517/2020 z dne 25.09.2020, VSL Sklep II Cp 126/2020 z dne 29.04.2020; VSL sklep II Cp 741/2016 z dne 28.04.2016. 8 Vsled česar sta nastali dve novi parceli, od katerih je ena pripadla v izključno last predlagatelja, na drugi pa so bili določeni solastni deleži nasprotnih udeležencev.