Jedro

Če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi njim. Ob uporabi arg. a contrario je navedeno zakonsko določbo mogoče razlagati tudi v pomenu, da drugostopenjski organ, če odloči drugače, in sicer tako da pravnemu sredstvu ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, o stroških, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, ne more odločiti. Zato v takem primeru v svoji odločbi navede, da so stroški, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, nadaljnji stroški postopka, o katerih mora odločiti prvostopenjski organ v ponovnem postopku. Taka zakonska rešitev je tudi logična, saj v primeru, da drugostopenjski organ zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, (dokončnega) uspeha s pravnim sredstvom še ni mogoče ugotoviti ter je znan šele ob izdaji odločbe, s katero je (ponovni) postopek (na prvi stopnji) končan.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 4903-14/2006/66-0641111 z dne 25. 2. 2013 se odpravi v 2. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano 2. točko izreka odločbe z dne 25. 2. 2013 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo tožnikovo zahtevo za plačilo stroškov pritožbenega postopka v nenapovedani vrednosti. Iz obrazložitve odločbe glede tega dela izreka izhaja, da je tožnik zahteval povračilo stroškov pritožbenega postopka, vendar ni navedel, za katere stroške gre, in tudi ni določil njihove višine. Glede na to je drugostopenjski organ moral plačilo stroškov pritožbenega postopka zavrniti. S 1. točko izreka je sicer drugostopenjski organ odpravil odločbo Upravne enote Laško (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z dne 2. 11. 2012 ter zadevo vrnil tej v ponovni postopek.

Tožnik v tožbi navaja, da je v pritožbi uveljavljal pokritje stroškov, ki jih je imel v postopku ter je pri tem štel, da iz spisne dokumentacije izhaja, da so zaradi zahtevnosti dokazovanja v postopku nastali stroški pravnega zastopanja (dva naroka) ter v zvezi s pridobitvijo materialnih dokazov, zagotavljanjem prič, zaradi ogledov na terenu, angažiranja gradbenega izvedenca, pribavljanja arhivskih dokumentov, stroškov poštnine, zaradi izdelave desetih zgoščenk s 108 fotografijami ..., zaradi fotokopiranja itd. Tožnik je v pritožbenem postopku uspel, saj je drugostopenjski organ v 1. točki izreka odpravil odločbo prvostopenjskega organa. Glede na to meni, da je odločitev drugostopenjskega organa v 2. točki izreka nepravilna. Tožbo vlaga iz vseh tožbenih razlogov. Tožnik nato specificira glavne stroške postopka in jih ugotovi v višini 2.202,00 EUR. Sodišču predlaga, naj po opravljeni glavni obravnavi odloči, da se izpodbijana 2. točka izreka drugostopenjske odločbe odpravi ter da se mu izplačajo stroški denacionalizacijskega postopka. Zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev o tožnikovi zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v odločbi, s katero je drugostopenjski organ odpravil odločbo prvostopenjskega organa ter zadevo temu organu vrnil v ponovni postopek. Organ je zahtevo zavrnil, ob razlogovanju, da tožnik stroškov ni opredelil po vrsti in višini.

V drugem odstavku 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je določeno, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi njim. Ob uporabi arg. a contrario je navedeno zakonsko določbo mogoče razlagati tudi v pomenu, da drugostopenjski organ, če odloči drugače, in sicer tako da pravnemu sredstvu ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, o stroških, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, ne more odločiti. Zato v takem primeru v svoji odločbi navede, da so stroški, ki so nastali med postopkom s pravnim sredstvom, nadaljnji stroški postopka, o katerih mora odločiti prvostopenjski organ v ponovnem postopku. Taka zakonska rešitev je tudi logična, saj v primeru, da drugostopenjski organ zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, (dokončnega) uspeha s pravnim sredstvom še ni mogoče ugotoviti ter je znan šele ob izdaji odločbe, s katero je (ponovni) postopek (na prvi stopnji) končan.

Ker je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odločil o zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka v odločbi, s katero je sicer (pritožbama tožnika in nadaljnjega pritožnika ugodil – čeprav je izrek v tem smislu pomanjkljiv, in) prvostopenjsko odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, je o zahtevi odločil ob nepravilni uporabi zakona. Zato je sodišče moralo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugoditi in izpodbijano odločitev v 2. točki izreka odločbe drugostopenjskega organa odpraviti ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena temu organu vrniti zadevo v tem obsegu v ponovni postopek. Po navedenem bo prvostopenjski organ, ko bo v ponovnem postopku odločal o stroških postopka, hkrati odločil tudi o tožnikovi zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sodišče dodaja, da samo v zadevi ni moglo odločiti, ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od dokončnega uspeha s pritožbo, ki pa še ni znan.

O stroških tega sodnega postopka pa je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku stroške priznalo na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku v primeru, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15,00 EUR.