Jedro

Zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi odločilo o pritožbi, ni dovoljeno nobeno pravno sredstvo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, U 2510/2007-12 z dne 26. 6. 2008, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 31. 5. 2007. 2. Revident je v obravnavani zadevi vložil revizijo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bilo odločeno o njegovi pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in zadevo vrne upravnemu sodišču v novo odločanje.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Na podlagi določbe prvega odstavka 127. člena Ustave Republike Slovenije je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Ne v Zakonu o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US), ne v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdanega v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo. Tudi v upravnem sporu je namreč prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja.

5. Ker torej zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi odločilo o pritožbi, ni dovoljeno nobeno pravno sredstvo in ker tudi ni dovoljena revizija, jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 89. členom ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

6. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).