Jedro

Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omeji le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi razveljavilo sklep v izvršilnem postopku, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se tako ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in ni dovoljena.

Ni odločilno, da je sklep sodišča druge stopnje vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba iz razlogov po 357.a členu ZPP. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Mariboru je odločalo o pritožbi dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I 20/2016 z dne 17. 5. 2018, s katerim je to sodišče (ponovno) zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi. Izpodbijani sklep je spremenilo tako, da je sklep o izvršbi glede dela izterjevanega zneska razveljavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, glede preživnine za obdobje od aprila 2015 do novembra 2015 ter glede stroškov ugovornega in pritožbenega postopka pa je sklep razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V preostanku je dolžnikovo pritožbo zavrnilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje upnica (oziroma zanjo njena mati kot njena zakonita zastopnica) vlaga pritožbo, v kateri navaja dejstva v zvezi s tem, kako je svoj del preživninske obveznosti do upnice izpolnjevala njena mati.

3. Pritožba upnice je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP),1 ki se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), v 357.a členu uvaja novo pravno sredstvo - pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje drugostopenjskega sodišča, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to (glede na procesne okoliščine) lahko storilo.

6. Z vprašanjem, ali je možna širša razlaga pojma sodba iz prvega odstavka 357.a člena ZPP, se je Vrhovno sodišče že ukvarjalo v več zadevah. Presodilo je, da je pritožba po 357.a členu ZPP dovoljena tudi v nepravdnih postopkih, kadar so končni sklepi po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe.2 Situacija pa je drugačna, kadar gre za sklepe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja.3 Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da se take zadeve ne prilegajo prvemu odstavku 357.a člena ZPP.4

7. Izvršilno sodišče kot pritožbeno sodišče namreč ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje, temveč razveljavi sklep prvostopenjskega sodišča. To pomeni, da višje sodišče v izvršilnih zadevah postopka ne vodi v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. - 362. člen ZPP), temveč v skladu s procesnimi določbami, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. - 366.a člen ZPP). Procesna pooblastila pritožbenega sodišča v obeh primerih niso enaka. V primeru pritožbe zoper sklep tako zakon, na primer, ne omejuje možnosti pritožbenega sodišča, da razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo. 3. točka 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Prav zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omeji le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

8. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi deloma razveljavilo sklep v izvršilnem postopku, ki torej nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se tako ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in ni dovoljena. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da ni odločilno, da je sklep sodišča druge stopnje vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba iz razlogov po 357.a členu ZPP. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.

9. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče pritožbo upnice zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

1 Gre za ZPP, kot velja po sprejemu novele ZPP-E, ki je v veljavo stopila 14. 9. 2017. 2 Glej npr. sklepa Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018 in Cp 29/2018 z dne 13. 9. 2018. 3 Ali za sklepe izdane v pravdnem postopku (npr. procesne sklepe o oprostitvi plačila sodnih taks, o odmeri in naložitvi izvedenine ipd.). 4 Glej npr. sklepe Cp 30/2018 z dne 4. 10. 2018, Cp 31/2018 z dne 25. 10. 2018, Cp 32/2018 z dne 29. 11. 2018 in druge.