Jedro

Toženka je v II. 5 točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja določila pogoje za gradbišče, tj. za območje predvidene gradnje (prva alineja te točke). To pomeni, da tam določeni pogoji veljajo za celotno območje predmetne gradnje, ki zajema tako Palačo, kot tudi Vilo ....

PGD je namreč treba upoštevati kot celoto, torej tudi Vodilno mapo in posamezne načrte, poleg tega je v primeru, kot je obravnavani, ko je gradbeno dovoljenje že izdano, PGD treba razlagati skupaj s pogoji, kot so določeni v izdanem gradbenem dovoljenju.

Glede ugovora, da se toženka v upravnem postopku ni opredelila do poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15), sodišče pojasnjuje, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, po katerem v primeru, da ugotovi, da je upravni organ neutemeljeno (brez zakonsko dopustnih razlogov) zavrnil predlagane dokaze in je za odpravo kršitev pravil upravnega postopka predlagane dokaze treba izvesti, sodišče dolžno samo odpraviti tako kršitev pred odločitvijo v zadevi z ustrezno izvedbo takih dokazov na glavni obravnavi. Tej dolžnosti se lahko sodišče izogne le, če bi to pomenilo prenos celotnega bremena dokaznega postopka, ki bi moralo biti sicer naloženo pristojnemu upravnemu organu, na sodišče v upravnem sporu. Tako je sodišče vpogledalo tudi v navedeni dokaz in ugotavlja, da tudi s tem dokazom tožnik ni vzbudil dvoma v pravilnost in skladnost PGD.

Tožnik v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja (za razliko od integralnega postopka), za katerega je torej že izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na PGD, kolikor je bil ta že presojan v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja. Če bi bilo to dopustno, bi namreč tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko dosegel spremembo PGD, to pa bi pomenilo, da se okoljevarstveno soglasje ne bi nanašalo na PGD, za katerega je bilo okoljevarstveno soglasje izdano.

Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na odprte sodne postopke v zvezi z določitvijo nujne poti, priposestvovano služnostjo in določitvijo pripadajočega zemljišča, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo na zahtevo investitorja A., d. o. o. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenja za gradnjo Palače ... (stavbi A in B) ter Vile ... (stavba C) na tam navedenih zemljiščih in pod tam navedenimi pogoji (I. in II. točka izreka izpodbijane odločbe). V III. točki izreka izpodbijane odločbe je navedla projektno dokumentacijo (v nadaljevanju PGD), ki je sestavni del tega gradbenega dovoljenja, v IV. točki izreka pa so navedena pridobljena soglasja in mnenja, pri čemer v V. točki izreka natančneje določa pogoje, ki izhajajo iz teh soglasij in mnenj. V VI. točki izreka ugotavlja, da nameravana gradnja nima škodljivih poledic za naravo, v VII. in VIII. točki izreka je navedena veljavnost tega gradbenega dovoljenja in da investitor trpi morebitno škodo zaradi kršitev pravic in pravnih koristi tretjih oseb, v IX. točki izreka je še navedla, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je tožnik pravni interes za udeležbo v predmetnem postopku utemeljeval z negativnimi vplivi nameravane gradnje na njegovo nepremičnino, posebej na podporni zid na meji med lokacijo gradnje in njegovo nepremičnino, ter z neustrezno PGD, ker v tej ni obravnavana njegova rdečelistna bukev, ki je naravna vrednota, kar je toženka zavrnila s sklicevanjem na pravnomočno okoljevarstveno soglasje št. 35402-14/2017-34 z dne 21. 12. 2017. Zavrnila je tudi njegov ugovor o neizkazani pravici graditi zaradi teka lastninsko pravnih sporov (nujne poti, služnosti in določitve funkcionalnega zemljišča) med njim in prizadeto stranko. Navaja še, da je prizadeta stranka na zahtevo stranskih udeležencev (tudi tožnika) po opravljeni ustni obravnavi v skladu s 60. členom Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 106 – Kolizej (v nadaljevanju OPPN) predložila dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019, katere vsebina je „zgolj in samo natančnejša določitev časovnice in obsega monitoringa okoliških objektov in služi zgolj kot sredstvo nadzora morebitnih vplivov gradnje na sosednje nepremičnine ter tako z ničemer negativno ne posega v pravice in pravne interese stranskih udeležencev,“ zato tožnika v skladu z načelom ekonomičnosti postopka ni seznanjala z vsebino te dopolnitve.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je lastnik nepremičnin, ki v naravi mejijo na parcele, kjer se bo izvajala gradnja. Na meji med parcelami se nahajajo star in dotrajan podporni zid, rdečelistna bukev in garaže, ki bodo zaradi predmetne gradnje ogroženi. V zvezi s tem se sklicuje na geotehnično mnenje C., d. o. o. z dne 9. 5. 2011 (A17), in navaja, da iz njega izhaja, da bo prišlo do mejnega stanja uporabnosti podpornega zidu oziroma je le to že preseženo, da je preseženo mejno stanje nosilnosti konstrukcije podpornega zidu oziroma je stabilnost konstrukcije na meji ravnovesja in da to kaže na veliko verjetnost porušitve podporne konstrukcije v primeru kakršnih koli dodatnih statičnih ali dinamičnih obremenitev v smislu dodatnih vibracij pri izvedbi del. Prilaga tudi pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. z dne 14. 3. 2019 (A16), pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. k ugotovitvam pregleda dokumentacije z dne 16. 10. 2019 (A14) in geotehnično mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., januar 2019 (A13). Zatrjuje, da obstoji konflikt interesov odgovornega vodje gradnje, ki je potrdil, da gradnja ne bo vplivala na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih zemljišč, saj je vezan na korist oziroma interes naročnika. Meni, da je zaključek toženke, da je s podpisom odgovornega vodje projekta izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, v nasprotju z 14., 15., 22., 33. in 121. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Zato bi prizadeta stranka morala predložiti izračune, iz katerih bi izhajalo, da ne bo vpliva na mehansko odpornost in stabilnost na sosednjih zemljiščih. Sam je predložil omenjena pojasnila in geotehnično mnenje D. D. 4. Navaja, da je že v upravnem postopku dokazoval, da je potekla veljavnost soglasij za priključitev na vodovod, kanalizacijo in kulturnovarstveno soglasje ter da večina soglasij ni naslovljena na investitorja, da v načrtih ni vrisana naravna vrednota rdečelistna bukev, da v geodetskem poročilu iz leta 2010 in 2018 niso obravnavani vplivi gradnje Vile ... na sosednje nepremičnine, zato je dokumentacija nepopolna, da zaradi krošnje rdečelistne bukve Palače ... ne bo možno izvesti, da je dno izkopa gradbene jame globlje od predpisane globine, da analiza nosilnosti temeljne plošče, usedkov objekta in analiz varovanja gradbene jame ni izdelana v skladu s pravili stroke, ker niso uporabljene karakteristične vrednosti kot varna izbira za parametre zemljin, da za obstoječi podporni zid na njegovi nepremičnini ni predvidena nobena zaščita, da niso definirani posedki oz. deformacije podpornega zidu, zalednega in okoljnega terena, da manjka načrt monitoringa oziroma spremljave objektov in premikov terena v vplivnem območju gradnje ter da manjka opredelitev vrste in načina varovanja izkopov gradbene jame in podpornega zidu, pri čemer bi bilo treba izhajati iz zatečenega stanja, podatkov o sestavi tal in vseh obremenitev. Navaja še, da v zvezi z izvedbo ponikalnega polja ni izključen vpliv na omenjeni podporni zid in da ni ukrepov za zagotovitev ustreznosti vplivov nameravane gradnje na njegovo nepremičnino.

5. Podarja, da je predlagal postavitev izvedenca, saj upravičeno dvomi, da je zagotovljena mehanska odpornost in stabilnost opornega zidu, v zvezi s čimer se sklicuje na geotehnično mnenje Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v E. z dne 26. 11. 2019 (A12). Opozarja na določbi 23. in 24. člena OPPN in navaja, da v načrtu varovanja gradbene jame niso prikazana območja varovanja naravnih vrednot in da je neustrezna izvedba ponikovalnice. Ne strinja se s toženkinim stališčem, da postopki za ugotovitev služnosti, določitve pripadajočega zemljišča in nujne poti (III N 640/2018, II P 1307/2018 in N 768/2019) ne vplivajo na pravico graditi, saj gre za predhodno vprašanje iz sodne pristojnosti, zato bi morala prekiniti postopek (prvi odstavek 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Toženki očita še, da mu ni omogočila, da se seznani z omenjeno dopolnitvijo gradbene dokumentacije, poda svoje izračune, pojasnila in navedbe.1 Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

6. Toženka je sodišču poslala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Odgovora na tožbo pa sodišče ni upoštevalo (glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 77/2021 z dne 28. 4. 2021), saj so ga podpisali vodja sektorja za dovoljenja in podsekretarki. Sodišče jo je zato z dopisom I U 1927/2019-245 z dne 17. 2. 2021 pozvalo, naj predložil pooblastilo za zastopanje in dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu oz. naj odgovor na tožbo podpiše minister. Na navedeni poziv je toženka poslala pooblastilo podsekretarki za vodenje upravnih postopkov in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ter pooblastilo vodji sektorja za dovoljenja za odločanje v obravnavani zadevi, ne pa tudi pooblastila za zastopanje v tem upravnem sporu, zato sodišče toženkinega odgovora na tožbo ni moglo upoštevati.

7. Sodišče je tožbo poslalo tudi prizadeti stranki, ki se v odgovoru na tožbo sklicuje na navedbe in dokaze, ki jih je navajala oziroma predložila v upravnem postopku, zlasti v vlogi z dne 16. 1. 2019, in odgovoru na pritožbo. Zavrača tožnikove navedbe o vplivu nameravane gradnje na njegove nepremičnine, saj se mnenje C., d. o. o. z dne 9. 5. 2011 nanaša na drugačno dejansko stanje, pri čemer se sklicuje na Strokovna pojasnila na navedbe v pritožbi na gradbeno dovoljenje za objekt „Vila ...,“ F., d. o. o., z dne 22. 3. 2019 (C4). Poleg pisne izjave odgovornega vodje projekta je investitor predložil tudi naslednje dokumente, na katere se sklicuje: Načrt varovanja gradbene jame, št. IC521/2016, F., d. o. o., november 2016, dopolnitev julij 2019. Opozarja tudi, da tožnik geotehničnega mnenja Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ... z dne 26. 11. 2019 ni predložil že v upravnem postopku. Navaja še, da strokovna mnenja, ki jih je predložil tožnik, ne upoštevajo vse dokumentacije, saj ne upoštevajo Načrta varovanja gradbene jame – dopolnitev julij 2019, in Geodetskega načrta št. LGB20190265 z dne 27. 6. 2019, G., d. o. o. Pojasnjuje, da je sistem monitoringa obdelan v Načrtu varovanja gradbene jame in v Načrtu gradbenih konstrukcij, ki sta del PGD in sestavni del izreka gradbenega dovoljenja (točka V. 3 izreka). Navaja tudi, da je lastninsko pravico izkazala z vpisom v zemljiško knjigo. Glede kršitve pravice do izjave v zvezi z dopolnitvijo 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o. z dne 18. 11. 2019 (C11), navaja, da gre za manjšo dopolnitev že predloženega monitoringa. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Hkrati uveljavlja povrnitev svojih stroškov postopka.

8. Tožnik in prizadeta stranka sta v nadaljevanju vložila več pripravljalnih vlog, v katerih vztrajata pri svojih navedbah in odgovarjata na navedbe nasprotne stranke. Glede predloženega novega dokaza, tj. geotehničnega mnenja Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ... z dne 26. 11. 2019, tožnik navaja, da bi, če bi bil v upravnem postopku postavljen izvedenec, kot je predlagal, bi ta prišel do enakega zaključka. Dokaze je tako lahko predlagal šele v tožbi zaradi toženkinega nezakonitega postopanja. Očita ji še, da se je šele v odgovoru na tožbo opredelila do poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15). Meni tudi, da lahko uveljavlja vse ugovore tudi glede varovanja javnega interesa. Prilaga kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo št. 3510-33/2008/25 z dne 3. 8. 2009 (A7 in A18), v zvezi s katerim navaja, da je investitor vložil pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve, ker osrednji prostor v novem objektu ne bo (več) namenjen kulturni dejavnosti, kot je to določeno v navedenem kulturnovarstvenem soglasju. Prilaga še javno naznanilo Mestne občine Ljubljana (MOL) z dne 16. 12. 2019 (A8 in A20), pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve z dne 16. 12. 2019 (A9), elaborat lokacijske preveritve, I., d. d., oktober 2019 (A10) ter izpiska iz spletne strani MOL: javna razgrnitev pobude in elaborata Lokacijske preveritve z dne 13. 1. 2020 (A11 in A19).

9. Prizadeta stranka pa med drugim navaja, da iz predloženega pravnega mnenja o nekaterih vprašanjih upravnega postopka in upravnega spora v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 26. 5. 2020 (C6) izhaja, da je predmetna dopolnitev projektne dokumentacije z dne 8. 11. 2019 (pravilno 18. 11. 2019 – op. sodišča) vsebinsko zelo kratka, saj določa, da je v času gradnje potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor stanja sosednjih objektov in terena, da je pred gradnjo treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov ter izvesti nulto meritev stanja, nato so predvidene še dodatne meritve, in sicer dve vmesni in še končna meritev. Dodaja, da gre za dopolnitev, ki je bila tožniku predstavljena na ustni obravnavi 25. 10. 2019. S sklicevanjem na izjave J. J., K. K., L. L. in odvetnice M. M. (C7 - C10) navaja, da je investitor način monitoringa na ustni obravnavi podrobno pojasnil in se je imel tožnik o tem možnost izreči. 10. Tožnik na te navedbe odgovarja, da je iz zapisnika ustne obravnave z dne 25. 10. 2019 razvidno, da je izpostavil, da ukrep glede geotehničnega monitoringa ni podkrepljen z izračuni, zagotovo pa ni dobil odgovora o vsebini in načinu izvedbe monitoringa. Izjave, ki jih prilaga prizadeta stranka, pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto, saj ni pojasnila, zakaj jih ni predložila že prej. Navaja, da ni imel možnosti, da bi preizkusil vlogo in bi njegovi strokovnjaki podali izračune, pojasnila in navedbe. V vlogi z dne 10. 6. 2020 tožnik še navaja, da je šele 9. 6. 2020 pridobil tudi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 331/2004-MRK z dne 10. 11. 2011, ki se nanaša na poseg v registrirano kulturno dediščino (EŠD 328) na njegovi nepremičnini.

11. Sodišče je tožnika s sklepom I U 1927/2019-150 z dne 30. 9. 2020 pozvalo, naj navede vsa odločilna dejstva in ponudi dokaze v zvezi z Načrtom gradbenih konstrukcij št. 26/2014, januar 2017, mapa 3 - 2. dopolnitev, B., d. o. o., dopolnitev z dne 18. 11. 2019 in da substancira dokazni predlog zaslišanja strank. V odgovoru na ta poziv je tožnik s sklicevanjem na mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., november 2020 (A24) ponovno navajal, da ga toženka v upravnem postopku ni seznanila s to dopolnitvijo dokumentacije in da gradnja Vile ogroža stabilnost podpornega zidu in vpliva oziroma povzroča poškodbe na zalednem terenu njegove nepremičnine. Meni, da je treba vzpostaviti monitoring opazovanja premikov zidu in vseh objektov na njegovi nepremičnini. Med drugim še navaja, da v dokumentih odpornost in stabilnost konstrukcij nista izkazani oziroma podkrepljeni z analizami.

12. Prizadeta stranka v zvezi s tem opozarja, da iz sporne dopolnitve izhaja, da je predviden monitoring celotne tožnikove nepremičnine. Poleg tega, četudi monitoring zahtevajo prostorski akti, je to obveznost investitorja v fazi gradnje in ne predmet dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nasprotuje tožnikovim dokaznim predlogom, saj meni, da niso primerni za dokazovanje njegovih navedb.

13. Sodišče je tožbo v odgovor poslalo tudi stranki z interesom MOL, ki v odgovoru na tožbo navaja, da je nameravana gradnja skladna z OPPN, kar je potrdila z mnenjem o skladnosti št. 35070-587/2019 z dne 10. 7. 2019. 14. Ostale stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

**Dokazni sklep**

15. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 4. 5. 2021, ki so se ga udeležili tožnikov pooblaščenec in njegova strokovna pomočnica D. D., pooblaščenec stranke z interesom MOL ter pooblaščenec prizadete stranke – investitorja in njegov direktor, za toženko in ostale stranke z interesom pa se kljub pravilnemu vabljenju naroka za glavno obravnavo ni udeležil nihče, kot dokaz vpogledalo dokazne listine, ki jih je v sodni spis vložil tožnik, in sicer: tožnikovo pripravljalno vlogo z dne 21. 11. 2019 (A4), zemljiškoknjižni predlog ID 8361115 z dne 6. 11. 2019 (A5), potrdilo Okrajnega sodišča v Ljubljani N 768/2019 z dne 5. 11. 2019 (A6), kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo št. 3510-33/2008/25 z dne 3. 8. 2009 (A7 in A18), javno naznanilo MOL z dne 16. 12. 2019 (A8 in A20), pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve z dne 16. 12. 2019 (A9), elaborat lokacijske preveritve, I., d. d., oktober 2019 (A10), izpiska iz spletne strani MOL: javna razgrnitev pobude in elaborata Lokacijske preveritve z dne 13. 1. 2020 (A11 in A19), geotehnično mnenje Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ... z dne 26. 11. 2019 (A12, kopija na A3), geotehnično mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., januar 2019 (A13), pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. k ugotovitvam pregleda dokumentacije z dne 16. 10. 2019 (A14), poročilo o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15), pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. z dne 14. 3. 2019 (A16), geotehnično mnenje C., d. o. o. z dne 9. 5. 2011 (A17), kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 331/2004-MRK z dne 10. 11. 2011 (A21), redna izpisa iz zemljiške knjige z dne 3. 11. 2020 (A22 in A23), mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., november 2020 (A24), strokovno mnenje Inštituta za nepremičninsko pravo ... z dne 1. 10. 2020 (A25), izvid in mnenje urbanistične stroke dr. N. N., u.d.i.a. z dne 28. 1. 2020 (A26), posredovanje vloge prizadete stranke z dne 29. 1. 2021 v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani N 768/2019 (A27) in prevod in razlaga strokovnih izrazov, D., d. o. o., izvedenka D. D., univ. dipl. inž. grad., z dne 19. 2. 2021 (A28, A29 in A30) ter v dokazne listine, ki jih je v sodni spis vložil investitor kot prizadeta stranka: izpiska iz AJPES-a z dne 21. 12. 2019 (C2 in C3), strokovna pojasnila na navedbe v pritožbi na gradbeno dovoljenje za objekt „Vila ...,“ F., d. o. o., z dne 22. 3. 2019 (C4), Pravno mnenje o nekaterih vprašanjih upravnega postopka in upravnega spora v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 26. 5. 2020 (C6), izjavo K. K. z dne 23. 4. 2020 (C7), izjavo J. J. z dne 21. 4. 2020 (C8), izjavo L. L. z dne 23. 4. 2020 (C9), izjavo odvetnice M. M. z dne 22. 4. 2020 (C10), dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019 (C11) in zapisnik z ustne obravnave št. 35105-36/2019/35 z dne 25. 10. 2019 (C12). Vpogledalo je tudi v vse listine v upravnih spisih zadeve (v zvezi s temi sodišče poudarja, da je PGD sestavni del izpodbijanega gradbenega dovoljenja – drugi odstavek 45. člena GZ, ne pa del upravnih spisov, zato ga sodišče ni posebej vlagalo v sodni spis – glej sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 116/2020 z dne 21. 4. 2021), v vpisnike Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 640/2018, II P 1307/2018, I Cp 114/2019, N 618/2018 in N 768/2019 (C17-22) ter v e-Register nepremične kulturne dediščine (C16).

16. Kot že rečeno, je sodišče tožnika s sklepom I U 1927/2019-150 z dne 30. 9. 2020 pozvalo, naj substancira dokazni predlog za zaslišanje strank. Ker tega dokaznega predloga na poziv sodišča ni storil, sodišče strank v tem upravnem sporu ni zaslišalo. Je pa dopustilo, da za tožnika dodatne navedbe na naroku poda njegova strokovna pomočnica D. D. Glede predloga za zaslišanje O. O. iz O., d. d. v zvezi z izvajanjem monitoringa pa sodišče ugotavlja, da je to že predmet izvrševanja izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zato njegovo zaslišanje za odločitev ni pravno odločilno. Enako velja za dopise O., d. d. z dne 16. 11. 2020 in e-pošto P. P. iz O., d. d. z dne 29. 5. 2020 (C13), notarski zapisnik notarke R. R. SV 1394/2020 z dne 14. 10. 2020 (C14) in dokazno listino Zaščita gradbene jame Palače in Vile ..., S. S., univ. dipl. inž.gradb., z dne 23. 3. 2020 (C15). Gre torej za listine, ki niso pravno odločilne za odločitev v tej zadevi, zato je sodišče njihovo izvedbo zavrnilo.

**K I. točki izreka**

17. Tožba ni utemeljena.

18. V obravnavani zadevi je sporno, ali nameravana gradnja izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. V skladu z določbo petega odstavka 106. člena GZ se je postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po določbah II. poglavja četrtega dela tega zakona, in ne v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj je bilo za to gradnjo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje št. 35402-14/2017-34 dne 21. 12. 2017. 19. V skladu s prvim odstavkom 43. člena GZ, ki določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve med drugim preveriti, ali je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora (1. točka prvega odstavka tega člena), ali sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter ali je njen sestavni del njuna podpisana izjava, ali so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona (2. točka prvega odstavka tega člena), ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj (3. točka prvega odstavka tega člena) in ali je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo (6. točka prvega odstavka tega člena).

20. Ker je v obravnavani zadevi sporno, ali nameravana gradnja izpolnjuje pogoj mehanske odpornosti in stabilnosti, sodišče pojasnjuje, da morajo biti v skladu s 16. členom GZ objekti med gradnjo in uporabo mehansko odporni in stabilni, ob upoštevanju vplivov, ki jim bodo izpostavljeni. Ti vplivi ne smejo povzročiti porušitve celotnega objekta ali njegovega dela, deformacij in nihanj, večjih od dopustnih, škode na drugih delih objekta, napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije, razen pri potresu z majhno verjetnostjo dogodka (prvi odstavek tega člena). Pri zagotavljanju mehanske odpornosti in stabilnosti je treba upoštevati trajne, spremenljive in naključne vplive. Trajni vplivi so zlasti vplivi zaradi težnosti, zemeljskega in vodnega pritiska ter deformacije, ki se pojavljajo med gradnjo. Spremenljivi vplivi so zlasti koristna obtežba, obtežba s snegom in ledom, obtežba zaradi vetra, obtežba z vodo in valovi, toplotni vplivi in zmrzovanje, vplivi, ki jih povzročijo žerjavi, dinamični vplivi strojev, obremenitve ob gradnji in korozija. Naključni vplivi so zlasti udarci, eksplozije, potresi in vplivi požara (drugi odstavek tega člena). V skladu s tretjim odstavkom tega člena gradnja glede mehanske odpornosti in stabilnosti ne sme negativno vplivati na bližnja zemljišča in ogrožati stabilnosti drugih objektov.

21. V konkretnem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je navedeni pogoj mehanske odpornosti in stabilnosti na tožnikove nepremičnine dokazan tako z izjavo odgovornega vodje projekta (2. točka prvega odstavka 43. člena GZ), kot s posameznimi načrti v projektni dokumentaciji. Po prvem odstavku 24. člena GZ namreč bistvene zahteve podrobneje določi minister, in sicer je vsebina dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, ki pa v 31. členu prehodnih in končnih določb dopušča, da se do 1. 1. 2021 zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja lahko priloži PGD, izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju Pravilnik). Ker v zadevi ni sporno, da je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred navedenim datumom (tj. 21. 11. 2018), je investitor predložil PGD izdelan v skladu s Pravilnikom. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da predloženi PGD vsebuje vse načrte in elaborate, ki jih za stavbe predpisuje Pravilnik, poleg tega pa tudi načrte in elaborate, ki so predpisani z OPPN in drugimi podzakonskimi predpisi, da je podpisan s strani projektanta in odgovornega vodje projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne zbornice, da je sestavni del PGD tudi podpisana izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da so bile pri izdelavi PGD upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve, da je PGD izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, in da je izpolnjevanje bistvenih zahtev dokazano z načrti, ki sestavljajo ta projekt. Toženka ugotavlja še, da navedena izjava po vsebini ustreza izjavi odgovornega vodje projekta iz 2. točke prvega odstavka 43. člena GZ.

22. Iz Predloga GZ, objavljenega v Poročevalcu DZ, št. 1393 dne 19. 5. 2017, k citiranim določbam prvega odstavka 43. člena izhaja, da pristojni upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri, ali so bile pri pripravi podatkov, navedenih v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja obdelane bistvene zahteve, kar se dokazuje z izjavo projektanta. Dokazno sredstvo glede izpolnjevanja bistvenih zahtev je praviloma sama zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato preverjanje izpolnjevanja tega pogoja načeloma temelji na odgovornosti projektanta (za katero stoji pridobitev tudi poklicnega naziva in disciplinska odgovornost pristojni poklicni zbornici). Iz Poročevalca k temu členu izhaja še, da se prepovedan negativen vpliv na sosednje objekt in zemljišča po navadi odraža pri izbiri temeljenja in varovanja gradbene jame.

23. Sodišče opozarja še na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi I Up 928/2006 z dne 26. 2. 2009, da v projektiranje in PGD zaradi odgovornosti za strokovne rešitve niti upravni organ, niti kdo drug ne more posegati. V določenih delih se ta dokumentacija verificira s predpisanimi soglasji in pogoji. Vrhovno sodišče RS se v tej sodbi sklicuje na določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je odgovornost projektantov in soglasodajalcev za stabilnost in varnost objektov ter za umestitev objektov v skladu z urbanističnimi oziroma gradbenimi predpisi prenesel na projektantska podjetja in posameznike ter na druge izvajalce, ki po ZGO-1 sodelujejo pri projektiranju in graditvi objektov (13., 14., 15., 17., 18., 32. in 33. člena ZGO-1). Zdaj je odgovornost teh oseb urejena v GZ in v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).

24. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni očitek, da upravni organ svoje odločitve ne bi smel opreti na izjavo projektanta, ker naj bi delal po naročilu investitorja, saj je to določeno v samem zakonu, seveda upoštevaje tudi usposobljenost teh oseb, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Poleg tega je toženka zaključek, da je v zadevi izpolnjen sporni pogoj mehanske odpornosti in stabilnosti sosednjih zemljišč, utemeljila tudi na podlagi načrtov v PGD in ne zgolj na izjavi odgovornega vodje projekta ter se je opredelila tudi do dokazov, s katerimi je tožnik nasprotoval nameravani gradnji. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče sprožilo postopek za oceno ustavnosti te ureditve, kot predlaga tožnik, saj je Ustavno sodišče RS po določbi 156. člena Ustave RS upravičeno intervenirati le, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. V skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS, kot izhaja iz sklepa U-I-403/18 z dne 4. 2. 2021 mora sodišče v zahtevi za presojo ustavnosti utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Ustava RS v 156. členu torej predpostavlja, da je odločitev Ustavnega sodišča RS o domnevni protiustavnosti zakona odločilna za odločanje sodišča v konkretnem sodnem postopku. Pogoji za vsebinsko obravnavanje zahteve sodišča za oceno ustavnosti zakona niso izpolnjeni, če lahko sodišče v zadevi, v kateri je zaradi vložitve zahteve prekinilo postopek, zagotovi ustavnoskladno odločitev kakorkoli drugače, brez odločitve Ustavnega sodišča RS o protiustavnosti zakona. Dokler obstaja možnost, da sodišče o tožbenem zahtevku odloči, ne da bi svojo odločitev oprlo na domnevno protiustavno določbo, ni izpolnjena predpostavka zveznosti iz 156. člena Ustave RS.

25. Toženka se tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje tudi na Načrt varovanja gradbene jame, št. IC521/16, november 2016, F., d. o. o., Ljubljana in na Načrt varovanja gradbene jame - dopolnitev, št. IC521/16, julij 2019, F., d. o. o., Ljubljana, in sicer navaja, da je v Načrtu varovanja gradbene jame opisano, kako se bo gradbena jama zaščitila, da ne bo nastala škoda na sosednjih nepremičninah. Kot povzema, je varovanje gradbene jame v območju gradnje Palače ... predvideno z uvrtanimi piloti, v območju gradnje Vile ... pa z izvedbo prostega odkopa gradbene jame z brežinami v stabilnem in varnem naklonu 1:1, ki bodo po potrebi protierozijsko zaščitene s PVC folijo ali brizganim cementnim torkretom in armaturnimi mrežami. V zvezi z gradnjo Vile navaja še, da iz grafičnih prikazov načrta (prečni prerez 6-6, prečni prerez 8-8) izhaja, da kljub prostemu izkopu gradbene jame v naklonu brežin 1:1, sporni mejni podporni zid ne bo razkrit v celoti, temveč le deloma, pri čemer je razvidno tudi, da bo kamniti del zidu, ki je po tožnikovih navedbah statično manj stabilen, še vedno ustrezno zasut. 26. Sodišče dodaja, da je po prvem odstavku 29. člena GZ projektna dokumentacija rezultat načrtovalskega procesa pri graditvi objektov in pomeni sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter tehnične značilnosti objekta. V skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena PGD izdela projektant, podpišeta ga projektant in vodja projekta, s čimer jamčita, da so izpolnjeni pogoji iz 12. člena tega zakona. Po prvem odstavku 12. člena GZ je projektant odgovoren za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo tako, da je ta v skladu s predpisi in zahtevami po tem zakonu. Če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne razpolaga s svojimi pooblaščenimi arhitekti in inženirji ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki takšne pooblaščene arhitekte in inženirje ima. Če projektant ne razpolaga s svojimi strokovnjaki s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, mora zagotoviti njihovo sodelovanje. Ti posamezniki odgovarjajo za strokovne rešitve, ki so sestavni del dokumentacije. V skladu s tretjim odstavkom tega člena mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje (v nadaljnjem besedilu vodja projekta) in ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi.

27. Več tožnikovih ugovorov v upravnem postopku, ki jih povzema v tožbi, zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje se nanaša na strokovna vprašanja, kot npr.: da analiza nosilnosti temeljne plošče, usedkov objekta in analiz varovanja gradbene jame ni izdelana v skladu s pravili stroke, ker niso uporabljene karakteristične vrednosti kot varna izbira za parametre zemljin ter da v zvezi izvedbo ponikalnega polja ni izključen vpliv na omenjeni podporni zid. Gre za zahtevna in sestavljena strokovna vprašanja, ki so predmet študij, strokovnih ocen itd. in so rešitve teh vprašanj vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki pa jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije, ki za strokovno pravilnost projektov in njihovih skladnost s predpisi in standardi, kot že rečeno, odgovarjajo. Preizkus teh vprašanj lahko stranka, ki gradnji nasprotuje, doseže le, če v upravnem postopku predloži nasprotna dokazila oziroma strokovne študije, ki utegnejo izpodbiti pravilnost priloženega projekta.

28. Poleg tega sodišče pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika PGD sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati. V skladu z drugim odstavkom istega člena vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeležencih pri graditvi, lokacijske podatke ter druge dokumente, iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanju bistvenih zahtev nameravane gradnje in drugi podatki, pomembni za odločanje v upravnem postopku. V tretjem odstavku istega člena je določena vsebina načrtov, in sicer ti vsebujejo sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir. Tudi iz drugega odstavka 6. člena Pravilnika izhaja, da so sestavine vodilne mape lokacijski podatki, to so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike, dostope in intervencijske površine, vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano, ter priključke na komunalno in drugo infrastrukturo, kadar so predvideni, pri čemer se grafični prikazi PGD izdelajo na geodetskem načrtu. V skladu s sedmim odstavkom tega člena je za vse sestavine vodilne mape odgovoren odgovorni vodja projekta.

29. Sestavni del predmetnega PGD so namreč tudi Vodilna mapa – čistopis, št. projekta 7730, 7731 z dne 4. 9. 2019, T., d. d., Ljubljana, Načrt varovanja gradbene jame, št. IC521/16, november 2016, F., d. o. o., Ljubljana, Načrt varovanja gradbene jame - dopolnitev, št. IC521/16, julij 2019, F., d. o. o., Ljubljana, Geodetski načrt, št. LGB20190265 z dne 27. 6. 2019, G., d. o. o., Ljubljana, in dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019. 30. Na podlagi podatkov Vodilne mape sodišče ugotavlja, da je zaščita gradbene jame urejena v tč. 0.8.6.5, pri čemer iz te izhaja, da se tam določen način monitoringa in nadzora nanaša tako na Palačo, kot na Vilo ..., in je tako tudi povzet v II. 5 točki izreka gradbenega dovoljenja, predvsem pa je iz prikaza organizacije gradbišča v grafični prilogi v Vodilni mapi, št. risbe 0.8.6., razvidno, da gradbišče zajema območje Palače in Vile ... Toženka je v II. 5 točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja namreč določila pogoje za gradbišče, tj. za območje predvidene gradnje (prva alineja te točke). To pomeni, da tam določeni pogoji veljajo za celotno območje predmetne gradnje, ki zajema tako Palačo, kot tudi Vilo ... Med drugim je določeno, da je v času gradnje treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor in monitoring na sosednjih (torej tudi tožnikovih) objektih in terenu; že pred gradnjo pa je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov; da je treba za potrebe monitoringa na varovalno konstrukcijo in okoliške objekte postaviti geodetske točke 3D meritve pomnikov ter v samo varovalno konstrukcijo vgraditi inklinometerske cevi za kontinuirano merjenje horizontalnih premikov varovalne konstrukcije; da je pred začetkom gradnje treba izvesti komisijski pregled sosednjih objektov in infrastrukture v vplivnem območju gradnje ter evidentirati njihovo stanje, na njih vzpostaviti sistem monitoringa, ki bo lahko pokazal morebitne nepričakovane vplive gradnje objekta na sosednje objekte in infrastrukturo, ter izvesti nulto meritev stanja. V nadaljevanju te točke izreka so navedene stavbe in zemljišča, med katerimi so tudi tožnikove nepremičnine (parc. št. 2637, 2631/2, 2638, 2639, in 2640, vse k. o. ...), na katerih je monitoring zagotovo predviden (za ostale sosednje objekte pa le, kot že navedeno, če se bo to izkazalo za potrebno po izvedenem komisijskem pregledu – glej prejšnjo alinejo). Določen je tudi obseg meritev (osma in deveta alineja).

31. Kot pojasnjuje toženka, je zaščita gradbene jame za Palačo in Vilo ... urejena posebej še v načrtih. Iz Načrta varovanja gradbene jame, št. IC521/16, november 2016, F., d. o. o., Ljubljana poleg navedenega izhaja, da bo točno število potrebnih merskih elementov in njihove lokacije treba določiti v načrtu za izvedbo (PZI) glede na tehnološki postopek izvedbe del izbranega izvajalca. Določeno je tudi, da je treba zagotoviti geomehanski strokovni nadzor ter da so izdelani statični izračuni zaradi uporabe uvrtanih AB pilotov, razpor, sider ter AB sidrnih in povezovalnih gred. V dopolnitvi tega načrta, št. IC521/16, julij 2019, je posebej urejeno še varovanje gradbene jame za Vilo .... Iz te dopolnitve, kot navaja že toženka, med drugim izhaja, da bo izkop gradbene jame generalno manjši od 1 m pod koto obstoječega terena in ne bo potreboval podpornih ukrepov, da bo na zahodnem in južnem robu objekta, kjer je trenutna kota terena nekoliko višja, izveden prosti odkop gradbene jame z brežinami v stabilnem in varnem naklonu 1:1, ki se jih po potrebi protierozijsko zaščiti s PVC folijo ali brizganim cementnim torkretom in armaturnimi mrežami ter da izkop gradbene jame nima nikakršnega vpliva na stabilnost in varnost sosednjih zemljišč in objektov, je pa treba med gradnjo izvajati monitoring objektov v vplivnem območju izkopa ter zagotoviti splošni gradbeni in projektantski nadzor nad izvedbo del. 32. Po presoji sodišča je toženka pogoje v zvezi z ureditvijo gradbišča v navedeni točki izreka gradbenega dovoljenja določila dovolj jasno, tako da iz teh izhaja, da veljajo za Palačo in za Vilo ..., zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da iz PGD ne izhaja, da je predviden monitoring na tožnikovih nepremičninah tudi v času gradnje Vile .... PGD je namreč treba upoštevati kot celoto, torej tudi Vodilno mapo in posamezne načrte, poleg tega je v primeru, kot je obravnavani, ko je gradbeno dovoljenje že izdano, PGD treba razlagati skupaj s pogoji, kot so določeni v izdanem gradbenem dovoljenju. Zato na odločitev v zadevi ne vpliva, da se sporna dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019, v kateri so posebej navedene tožnikove nepremičnine, nanaša na Načrt gradbenih konstrukcij, 1. dopolnitev, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 5. 9. 2018, torej na Palačo, saj je enak način in obseg monitoringa, kot že rečeno, v izreku gradbenega dovoljenja določen za celotno območje gradbišča, torej veljajo ti pogoji tudi za Vilo .... Iz Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., ki se nahaja v štirih fasciklih ter še dve dopolnitvi, in Načrta gradbenih konstrukcij, št. 25/2014, čistopis julij 2019, B., d. o. o., Ljubljana, izhaja še, da so bile narejene statične in dinamične analize konstrukcije tako za Palačo kot za Vilo ... ter da je določeno, da je pri pripravi temeljnih tal treba zagotoviti strokovni geomehanski nadzor. Zato je neutemeljen tožnikov očitek, ki ga je navajala tudi njegova strokovna pomočnica na naroku za glavno obravnavo 4. 5. 2021, da v PGD ni določena vrsta monitoringa in da ni izračunov glede mehanske odpornosti in stabilnosti nameravane gradnje.

33. Prav tako sodišče pritrjuje toženki, da tožnik v upravnem postopku in tudi v upravnem sporu ni predložil nasprotnih strokovnih študij oziroma projektov, ki bi pri upravnemu organu ali sodišču vzbudili dvom v pravilnost in skladnost projektne dokumentacije, ki je služila za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja (peti odstavek 39. člena GZ). Kot je pojasnila že toženka geotehnično mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., januar 2019 (A13) in pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. z dne 14. 1. 2019 (pravilno 14. 3. 2019 – op. sodišča, A16), vsebujeta le pavšalne trditve o vsebinski neustreznosti obravnavanega PGD in sta izdelana zgolj na podlagi delnega pregleda obravnavane spisne in projektne dokumentacije, zato toženka na podlagi teh utemeljeno ni podvomila v pravilnost strokovnih rešitev. Posledično tudi ni bilo pogojev za postavitev izvedenca (drugi odstavek 189. člena ZUP). Glede na čas njihovega nastanka pri izdelavi teh dokazil namreč ni mogel niti biti upošteven celoten PGD, tj. tudi Načrt varovanja gradbene jame - dopolnitev, št. IC521/16, julij 2019, F., d. o. o., Ljubljana, Geodetski načrt, št. LGB20190265 z dne 27. 6. 2019, G., d. o. o., Ljubljana in dopolnitve 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019. Enako velja za geotehnično mnenje Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ... z dne 26. 11. 2019 (A12), saj poleg tega, da iz tega izrecno izhaja, da je izdelano na podlagi fotografirane (ne fotokopirane) in deloma slabo vidne ter čitljive dokumentacije, tudi ne upošteva dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019 in Načrta varovanja gradbene jame - dopolnitev, št. IC521/16, julij 2019, F., d. o. o., Ljubljana, ki se nanaša na objekt Vila .... Tudi iz pojasnil D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. k ugotovitvam pregleda dokumentacije z dne 16. 10. 2019 (A14) izhaja, da ni bila upoštevana dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019. Glede monitoringa na območju Vile ... pa je sodišče že pojasnilo, da je treba upoštevati tudi pogoje iz II. 5 točke izreka gradbenega dovoljenja in ostale podatke v PGD.

34. Določbe 23. člena OPPN, na katero se tožnik v prilogi A14 sklicuje, pa se, kot je pojasnila že toženka, na tožnikovo naravno vrednoto (rdečelistno bukev) ne nanašajo (temveč veljajo v celoti za platano z drevesno naravno vrednoto), glede pavšalnih navedb o neustreznem ponikanju meteornih voda v zvezi s 24. členom OPPN pa sodišče pojasnjuje, da je treba upoštevati še lokacijske podatke v Vodilni mapi (str. 53 - 69), kjer je urejeno odvodnjavanje padavinskih voda tako za Palačo kot Vilo .... Za oba projekta št. 7730 in 7731 sta bili pridobljeni vodni soglasji št. 35507-5384/2017-2 z dne 3. 10. 2017 in 35506-10499/2016-2 z dne 1. 2. 2017 ter soglasji za priključitev na kanalizacijo Javnega podjetja ... d. o. o. št. VOK-351-201/2017-008 z dne 20. 2. 2017 in VOK-351-3914/2016-004 z dne 12. 12. 2016 (ki se nahajajo v Vodilni mapi). Vsa navedena soglasja, poleg soglasij za vodovod št. VOK-351-199/2017-006 z dne 20. 2. 2017 in VOK-351-3913/2016-004 z dne 8. 12. 2016, imajo določeno dveletno veljavnost, zato je neutemeljen očitek o prenehanju njihove veljavnosti, kar je pojasnila že toženka, saj je prizadeta stranka popolno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložila 21. 11. 2018 (osmi odstavek 31. člena GZ), pri čemer sodišče poudarja, da se soglasja oz. zdaj mnenja dajejo za PGD (tj. da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj - glej 3. točko prvega odstavka 43. člena GZ), tožnik pa ne navaja, da ta ni (več) takšna, kot je bila predmet postopka izdaje navedenih soglasij. Toženka je pojasnila še, da je v sklopu PGD izdelano Geotehnično in hidrogeološko poročilo, št. 20-8645b/10, september 2010, J., d. o. o., Ljubljana. Po podatkih navedenega poročila pa se najvišja gladina podzemne vode nahaja na višini 283,3 m n.v., srednja gladina podzemne vode na višini 279,8 m n.v., ponikanje meteorne vode v sklopu objektov A in B ni predvideno, v sklopu objekta C pa je predvideno odvajanje meteorne vode deloma v sistem javne kanalizacije in deloma v ponikanje, pri čemer se čista meteorna voda iz objekta C ponika v treh ponikovalnicah, ki so locirane na JZ delu zemljišča s parc. št. 2642/4 k.o. ..., izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Toženka ugotavlja še, da je dno ponikovalnice (najnižja kota ponikovalnice) predvideno na višini oz. koti 294,72 m n.v., kar je bistveno več kot 1 m nad srednjo gladino podzemne vode. Sodišče pa dodaja, da to pomeni, da je tudi najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Toženka ugotavlja še, da je dno AB pilotov za varovalno konstrukcijo gradbene jame za Palačo ..., ki predstavljajo najgloblji del posega, predvideno na koti 282,00 m n.v., kar pomeni da je tudi v tem delu ustrezno upoštevan pogoj gradnje nad srednjo gladino podzemne vode iz 24. člena OPPN. Sodišče dodaja, da so tožnikove navedbe o neustrezno predvideni izvedbi ponikovalnice v načrtu kanalizacijskega priključka št. 1255-KAN, ... d. o. o. pavšalne in nepodprte z nasprotnimi študijami, saj gre za strokovne rešitve, poleg tega mu je toženka že pojasnila, da sestava oziroma izvedba ponikovalnih jaškov ni fiksna, saj je predviden predhodni ponikalni preizkus in posvet z geomehanikom in s projektantom meteorne kanalizacije, predvidena pa je tudi izvedba kritičnega preliva v primeru, da pride do zamuljenja ponikovalnic. V nadaljevanju obrazložitve toženka ugotavlja, da so v stanovanjih objektov A, B, in C predvidene varčne pipe in wc kotlički z dvostopenjskim proženjem, kar ustreza rešitvi za varčno porabo pitne vode iz petega odstavka 24. člena OPPN. Iz tega razloga, s čimer se sodišče strinja, je toženka kot neutemeljene zavrnila tožnikove ugovore in dokazno listino: pojasnila D., d. o. o., D. D., univ. dipl. inž. grad. k ugotovitvam pregleda dokumentacije z dne 16. 10. 2019 (A14). Kot že rečeno, so za nameravano gradnjo pridobljeni vodni soglasji (zaradi gradnje na vodovarstvenem območju - širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega polja z oznako VVO III) in soglasji za priključitev na kanalizacijo. Navedena soglasja so tudi vložena v Vodilno mapo, iz tožnikovih navedb pa ne izhaja, da njihova vsebina ne bi bila pravilna in zakonita, zato v tem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi lahko toženka razpisala ustno obravnavo z namenom njihove uskladitve ali spremembe (tretji odstavek 40. člena GZ). Poleg tega so pogoji za varstvo voda določeni v pravnomočnem okoljevarstvenem soglasju in povzeti v V. b. 1 točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja. ARSO pa je izdal sklep št. 35401-6/2019-3 z dne 11. 9. 2019, s katerim je potrdil, da so projektne rešitve vsebinsko ustrezne izdanemu okoljevarstvenem soglasju št. 35402-14/2017-34 z dne 21. 12. 2017. 35. Glede geotehničnega mnenja o stanju obstoječega podpornega zidu ...C., d. o. o. z dne 9. 5. 2011 (A17) toženka navaja, da se nanaša zgolj na fizično stanje in izvedbo sanacije mejnega podpornega zidu v letu 2011, ne pa tudi na predmetni PGD. Sodišče pripominja, da je bilo to izdelano za rušitev prej stoječega objekta in da je bilo izdelano na podlagi le vizualnega pregleda podpornega zidu na dan 4. 5. 2011. Iz tega mnenja pa ne izhaja, da bo stabilnost starega mejnega zidu ogrožena zaradi obravnavane gradnje.

36. Glede ugovora, da se toženka v upravnem postopku ni opredelila do poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15), sodišče pojasnjuje, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, po katerem v primeru, da ugotovi, da je upravni organ neutemeljeno (brez zakonsko dopustnih razlogov) zavrnil predlagane dokaze in je za odpravo kršitev pravil upravnega postopka predlagane dokaze treba izvesti, sodišče dolžno samo odpraviti tako kršitev pred odločitvijo v zadevi z ustrezno izvedbo takih dokazov na glavni obravnavi. Tej dolžnosti se lahko sodišče izogne le, če bi to pomenilo prenos celotnega bremena dokaznega postopka, ki bi moralo biti sicer naloženo pristojnemu upravnemu organu, na sodišče v upravnem sporu. Tako je sodišče vpogledalo tudi v navedeni dokaz in ugotavlja, da tudi s tem dokazom tožnik ni vzbudil dvoma v pravilnost in skladnost PGD. V zaključku tega poročila je namreč predlog, da se izvede dejanski posnetek „nultega“ - obstoječega stanja objektov na parcelni meji (oporni zid, ograja, pomožni objekt) z zapisnikom pred pričetkom gradnje, v času gradnje pa se od izvajalcev del zahteva ukrepe za zaščito obstoječih objektov in naravne vrednote med gradnjo, v primeru uničenja obstoječih objektov pa se od investitorja zahteva povrnitev v prvotno stanje. Prav to pa je določeno v tretji in šesti alineji II. 5 in tudi v III. 3 točki ter v VIII. točki izreka gradbenega dovoljenja, pri čemer je poleg navedenega iz II. 5 točke izreka izrecno določeno tudi, da je treba za tožnikove stavbe ob ..., ki se nahajajo na zemljiščih, ki mejijo na območje gradbišča, zagotoviti popis in fotodokumentacijo stavb, v primeru, da se med gradnjo ugotovi, da nastajajo poškodbe, ki jih je mogoče pripisati izvajanju gradbenih del, pa dela nemudoma ustaviti in prilagoditi organizacijo gradbišča, prizadeta stranka pa mora tudi povrniti vso morebiti nastalo škodo. Poleg tega Geodetski načrt LGB20190265 z dne 27. 6. 2019, na katerega se sklicuje to poročilo, vsebuje grafični prikaz obstoječih dreves, med drugim Bukve – drevo 1 na tožnikovi parceli št. 2638. 37. Sodišče v zvezi s to bukvijo dodaja, da v zadevi ni sporno, da je za nameravano gradnjo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje. V obravnavani zadevi se zato postopek izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja ni vodil po določbah iz IV. poglavja, ki se nanašajo na integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V skladu s šestim odstavkom 106. člena GZ se sicer postopki izdaje soglasij, določenih v drugem odstavku 112. člena tega zakona, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih in se z dnem njihove izdaje štejejo za mnenja po tem zakonu, vendar okoljevarstveno soglasje ni določeno v drugem odstavku 112. člena GZ, zato zanj ne veljajo določbe, ki veljajo za mnenja (prvi odstavek istega člena v povezavi z 40. členom GZ). Situacijo, kot je obravnavana, namreč ureja peti odstavek 106. člena GZ, v skladu s katerim se v primeru, če je okoljevarstveno soglasje izdano pred začetkom uporabe tega zakona ali če se v skladu s prejšnjim odstavkom izda po začetku uporabe tega zakona, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, začet po začetku uporabe tega zakona, vodi po določbah II. poglavja četrtega dela tega zakona, pri čemer se v teh primerih ob spremembi okoljevarstvenega soglasja uporablja 61.a in 62. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Navedeno pomeni, da je toženka pri izdaji gradbenega dovoljenja vezana na pravnomočno okoljevarstveno soglasje, hkrati pa v tem postopku ne veljajo procesna upravičenja za navajanje dejstev in dokazov, ki veljajo za integralni postopek in se nanašajo na vplive na okolje, tj. da lahko navaja vse kršitve (prim. sodbo Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU) v zadevi C-570/13). Poleg tega predmetni poseg sploh ni naveden med projekti iz priloge I ali II Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju Direktiva o presoji vplivov na okolje). SEU je poudarilo še, da omenjena direktiva nikakor ne zahteva, da je vsak projekt, ki bi lahko pomembno vplival na okolje, predmet postopka presoje, določenega v tej direktivi, ampak da morajo biti temu postopku podvrženi samo projekti, ki so navedeni v prilogah I in II k navedeni direktivi (glej sklep C-156/07, točka 34). Zato se sodišče do navedene sodbe SEU ni posebej opredeljevalo, ker (kot že rečeno) niti ne gre za integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem je okoljska presoja del postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

38. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sklepu I Up 73/2020 z dne 24. 3. 2021 že pojasnilo, da je integralni postopek zakonodajalec v GZ vključil zaradi odprave pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o presoji vplivov na okolje. V zvezi s tem je namreč Evropska komisija Republiko Slovenijo opozorila, da pojem soglasja za izvedbo projekta iz navedene direktive, ki je v ZVO-1 opredeljeno kot okoljevarstveno soglasje, ni ustrezno prenesen in bi moral vključevati tudi gradbeno dovoljenje oziroma da mora odločitev, ki pomeni končno odobritev projekta v skladu z navedeno direktivo, predstavljati celovito odločitev. Zakonodajalec je zato v GZ združil pred tem ločena postopka, to je postopek okoljske presoje in postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v en integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tako izdano gradbeno dovoljenje pa poleg sestavin, ki jih mora vsebovati vsako gradbeno dovoljenje, vsebuje tudi okoljske ukrepe in pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter omilitvene ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so ti potrebni (tretji odstavek 57. člena GZ). Zaradi prehoda na novo ureditev je zakonodajalec v določbah 106. člena GZ določil tudi način končanja že začetih postopkov in tistih, za katere je investitor že pred začetkom uporabe GZ pridobil okoljevarstveno soglasje oziroma začel s postopkom njegove pridobitve. Za primere ko je bilo okoljevarstveno soglasje že pridobljeno (njegova veljavnost je pet let od pravnomočnosti odločbe), GZ v petem odstavku 106. člena določa, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi po določbah II. poglavja četrtega dela tega zakona.

39. Ker za postopke izdaje gradbenega dovoljenja, za katere je bilo okoljevarstveno soglasje že pridobljeno (in se ne vodijo kot integralni postopek), GZ v četrtem odstavku 125. člena še vedno določa uporabo 62. člena ZVO-1, mora organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, za tiste posege v okolje, za katere je bilo izdano okoljevarstveno soglasje, pred izdajo gradbenega dovoljenja zaprositi ministrstvo (oziroma ARSO, ki opravlja te naloge za ministrstvo), da potrdi skladnost PGD s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje, o čemer ministrstvo (oziroma ARSO) izda ustrezen sklep.

40. V skladu z navedenimi določbami je ARSO izdal sklep št. 35401-6/2019-3 z dne 11. 9. 2019, s katerim je potrdil, da PGD za gradnjo Palače ... (stavbi A in B) ter Vile ... (stavba C) ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano navedeno okoljevarstveno soglasje št. 35402-14/2017-34 z dne 21. 12. 2017. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bil ta izdan na podlagi PGD, ki je del izpodbijanega gradbenega dovoljenja, katere del je med drugim tudi vodilna mapa, št. 7730, 7731 (čistopis 4. 9. 2019), ..., d. d. Tožnik sicer navaja, da ga navedeno okoljevarstveno soglasje ne zavezuje, ker v postopku njegove izdaje ni bil udeležen, vendar to ne drži. Ni namreč sporno, saj se je tožnik v tem upravnem postopku (glej str. 16 in 18 obrazložitve izpodbijane odločbe) sam skliceval na sklep Vrhovnega sodišča X DoR 117/2019-3 z dne 4. 9. 2019, toženka pa v zvezi s tem ugotavlja, da je bila tožniku s sklepom ARSO št. 35400-241/2017-27 z dne 24. 10. 2018 zavrnjena njegova zahteva za priznanje statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje navedenega okoljevarstvenega soglasja. To pomeni, da obstoj postopka, v katerem je tožnik zahteval udeležbo v postopku izdaje predmetnega okoljevarstvenega soglasja, med strankami ni sporen. Teh ugotovitev tožnik namreč ne izpodbija, niti ne navaja, da bi mu bila udeležba kasneje priznana. Sodišče zato zgolj pripominja, da tudi iz sodbe naslovnega sodišča I U 1934/2019 z dne 16. 1. 2020, ki jo je izdalo v postopku, ki je tekel na podlagi omenjenega sklepa Vrhovnega sodišča RS, izhaja, da je bilo tožniku omogočeno, da izkaže pravni interes za udeležbo v postopku izdaje tega okoljevarstvenega soglasja, vendar tega ni uspel izkazati. Tožniku je bilo torej omogočeno, da varuje svoje pravice in pravne koristi v postopku izdaje predmetnega okoljevarstvenega soglasja, zato ga izdano okoljevarstveno soglasje tudi subjektivno zavezuje. Glede na navedeno tožnik v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja (za razliko od integralnega postopka), za katerega je torej že izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na PGD, kolikor je bil ta že presojan v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja. Če bi bilo to dopustno, bi namreč tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko dosegel spremembo PGD, to pa bi pomenilo, da se okoljevarstveno soglasje ne bi nanašalo na PGD, za katerega je bilo okoljevarstveno soglasje izdano. Tožnik pa niti ne navaja, da toženka v tem postopku na katerega od njegovih ugovorov, ki se nanašajo na dejstva in okoliščine, ki niso bile presojane že v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ni odgovorila, zato je neutemeljen očitek o kršitvi 22. člena Ustave RS. Ker je bilo okoljevarstveno soglasje, kot pojasnjuje toženka, z odločbo št. 35402-11/2019-3 z dne 21. 6. 2019 preneseno na prizadeto stranko (C3), je neutemeljen tudi očitek o prenehanju njegove veljavnosti.

41. Ker se v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZVO-1 v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja preverja tudi vpliv nameravanega posega na kulturno dediščino, na odločitev v zadevi prav tako ne vpliva, da ... (EŠD: 379) (še) ni izbrisan iz registra kulturne dediščine. Neutemeljen je tudi očitek o nerazvidnem opornem zidu, saj tožnik ne navaja, da ta ni razviden v ostalih grafičnih prikazih PGD (npr.: glej grafično prilogo situacije začasnega izkopa gradbene jame, št. risbe G.5 in prerez 8-8, št. risbe G.7, v Načrtu varovanja gradbene jame - dopolnitev, št. IC521/16, julij 2019, F., d. o. o., Ljubljana), ravno nasprotno se samo poročilo o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 v nadaljevanju sklicuje na „izsek iz načrta predvidene ureditve, (tj. prikaza prečnih prerezov 6-6, št. risbe G.6 v omenjenem načrtu – op. sodišča),“ v zvezi s katerim je izrecno navedeno, da „zagotavlja ustrezno zaščito obstoječega zidu in stabilnost terena,“ kot že rečeno, pa je treba v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja (tretja in šesta alineja II. 5 točke izreka) vse sosednje objekte pred začetkom gradnje še posebej evidentirati. S pavšalnimi navedbami, da iz izseka iz načrta - prerez C-C (tj. št. risbe 5.3 v Načrtu krajinske arhitekture, št. 7731_KA, čistopis julij 2019, T., d. d., Ljubljana – op. sodišča) ni razvidna končna razlika v višini terena med predvideno gradnjo in tožnikovim zemljiščem, sodišče opozarja, kot že povedano, da so del PGD tudi drugi načrti, do katerih se to poročilo ne opredeli (med drugim št. risbe 3, ki prikazuje tehnično situacijo z višinsko regulacijo in vzdolžne prereze v Načrtu arhitekture, št. 192/15-1, čistopis 2019, Studio ... d. o. o., Ljubljana, ki ga to poročilo zgolj omenja).

42. Glede vpliva meteornih voda oz. odvodnjavanja padavinskih voda je sodišče že pojasnilo, prav tako pa iz samega poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019, ki ga prilaga tožnik, izhaja ugotovitev, da je med nameravano gradnjo in obstoječim zidom predvidena izvedba meteorne kanalizacije (glej npr. ureditveno situacijo s komunalno ureditvijo na list št. 1.1 v Načrtu arhitekture, št. 192/15-1, čistopis 2019, Studio ... d. o. o., Ljubljana), do katere pa se nato poročilo konkretno ne opredeli. Prav tako to poročilo glede stabilnosti opornega zidu ne upošteva zadnje dopolnitve 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019. Kot že rečeno pa izpodbijano gradbeno dovoljenje v II. 5 točki izreka sledi predlogu, kot izhaja iz tega poročila.

43. V zvezi z dopolnitvijo 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019 sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da v upravnem postopku navedena dopolnitev, ki je sestavni del PGD (drugi odstavek 45. člena GZ), tožniku pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni bila vročena. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da je toženka v zvezi nevročitvijo dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019 kršila določbe ZUP, saj iz te dopolnitve izhaja, da so predmet monitoringa tudi tožnikove nepremičnine. Po drugem odstavku 9. člena ZUP mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom, če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi. Opozoriti pa velja, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa.2

44. Druga alineja tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče odloči na glavni obravnavi, če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Odpravo te kršitve v postopku pred upravnim sodiščem torej predvideva že zakon. Stališče, da sodišče lahko odpravi procesno kršitev, so zavzeli tudi avtorji komentarja ZUS-13 in sodna praksa.4

45. Sodišče je, kot že rečeno, s sklepom I U 1927/2019-150 z dne 30. 9. 2020 tožnika pozvalo, naj v zvezi s sporno dopolnitvijo 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019 navede vsa odločilna dejstva in ponudi dokaze, s čimer je odpravilo očitano kršitev pravice do izjave, saj se je imel tako tožnik v postopku pred sodiščem po izrecnem pozivu sodišča moč o tej dopolnitvi5 izjaviti; kar je tudi storil v vlogi z dne 2. 11. 2020 in dodatno na naroku za glavno obravnavo. Pri tem mu je postavilo rok 30 dni. Sodišče je v navedenem sklepu izrecno navedlo, da mu je bila predmetna dopolnitev že poslana z vlogo prizadete stranke z dne 27. 5. 2020, tožnik pa niti v vlogi z dne 2. 11. 2020, niti v nadaljnjih vlogah v upravnem sporu temu ni izrecno ugovarjal oz. ni navajal, da sporne dopolnitve PGD ni prejel. Tudi na naroku za glavno obravnavo se je izkazalo, da je to dopolnitev dejansko prejel skupaj s pripravljalno vlogo z dne 27. 5. 2020, zato so njegove navedbe, da te dopolnitve ni prejel (še) skupaj z omenjenim sklepom sodišča I U 1927/2019-150 z dne 30. 9. 2020, za odločitev nebistvene.

46. V vlogi z dne 2. 11. 2020 se je tožnik skliceval na omenjeni sklep sodišča, vendar je v bistvenem ponavljal navedbe iz dosedanjih vlog. Povzemal je tudi mnenje D., d. o. o., izvedenke D. D., univ. dipl. inž. grad., november 2020 (A24), s prevodom in razlagami strokovnih izrazov, D., d. o. o., izvedenka D. D., univ. dipl. inž. grad., z dne 19. 2. 2021 (A28, A29 in A30), ki ga prilaga, vendar pa je v tem mnenju izrecno navedeno (str. 3), da ni bila pregledana dopolnitev Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019, ker je bila dodana po ustni obravnavi. Enako je D. D. kot strokovna pomočnica navedla na glavni obravnavi, in sicer, da te dopolnitve ni pregledala. To pomeni, da predloženi izračuni v tem mnenju temeljijo na nepopolni dokumentaciji, zato tožnik s tem dokazom ne more izpodbiti pravilnosti podatkov, kot izhajajo iz PGD. Glede na navedeno ne držijo niti tožnikove navedbe na naroku, da je k vlogi z dne 2. 11. 2020 predložil dejstva in dokaze, v katerih je D. D. za tožnika „točno izračunala, kje je vse skupaj narobe.“

47. Sodišče ponovno poudarja, da je pri odločitvi, ali nameravana gradnja izpolnjuje bistvene zahteve, določene s predpisi, treba izhajati iz celotnega PGD, ki je hkrati, kot rečeno, sestavni del gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 45. člena GZ). Sklicevanje na posamezne načrte iz PGD, brez opredelitve do ostalih delov PGD, kot to počne tožnik v svojih navedbah in dokazih, ki jih je predložil v upravnem postopku in ponovno v tem upravnem sporu, tudi po presoji sodišča ne vzbuja dvoma v pravilnost in skladnost PGD kot celote.

48. Na navedeno odločitev ne vpliva niti priloženo kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 331/2004-MRK z dne 10. 11. 2011 (A21), saj se očitno ne nanaša na nameravano gradnjo in tudi ni vloženo v PGD ter je izdelano za IDZ (idejno zasnovo po 10. členu Pravilnika – op. sodišča) projektno dokumentacijo v zvezi s posegom v tožnikov podporni zid. Predmet tega upravnega spora pa ni poseg v ta zid, ravno nasprotno, z nameravano gradnjo do posega v tožnikov podporni zid po PGD sploh ne sme priti. Kot že rečeno, ne drži niti, da je potekla veljavnost kulturnovarstvenih soglasij Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine št. 35102-1279/2016-6 z dne 25. 1. 2017 in 35102-1279/2016-4 z dne 19. 21. 2016 ter Ministrstva za kulturo št. 62240-486/2016/4 z dne 23. 1. 2017, ki so del predmetnega PGD, saj imajo določeno dveletno veljavnost, v skladu z osmim odstavkom 31. člena GZ pa je treba upoštevati čas vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, tj. 21. 11. 2018, kar je pojasnila že toženka. Glede ostalih soglasij (zdaj mnenj), za katere tožnik navaja, da niso naslovljena na prizadeto stranko, sodišče pojasnjuje, da je glede na 3. točko prvega odstavka 43. člena GZ bistveno, da je nameravana gradnja v skladu s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj.

49. Po povedanem se sodišče strinja s toženko, da so v zadevi izpolnjeni tudi pogoji iz šeste in sedme alineje 60. člena OPPN, v skladu s katerima je treba pred začetkom gradnje objekta raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (tj. PGD – tretja alineja prvega odstavka 2. člena Pravilnika) zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte in v času gradnje zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena, pred gradnjo pa ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov, pri čemer je prizadeta stranka dolžna izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so te nastale zaradi izvajanja gradbenih del, stopnja poškodb pa se ugotovi s strokovno ekspertizo. Poleg tega v fazi PGD za vsako posamezno etapo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev. V zvezi s temi pogoji je toženka pojasnila, da je sistem monitoringa in nadzora obdelan v načrtu varovanja gradbene jame in načrtu gradbenih konstrukcij, ki sta sestavni del predloženega PGD, sodišče pa poleg že predhodno navedenega o monitoringu dodaja, da so ti pogoji določeni tudi v II. 5 točki izreka PGD, pri čemer tožnik v tej točki določenim pogojem konkretno sploh ne ugovarja. Kot že rečeno je v PGD in v pogojih, tj. v II. 5 in III. 3 točki izreka gradbenega dovoljenja predvideno varovanje gradbene jame s strokovnim nadzorom (glej še tehnično poročilo v Načrtu gradbenih konstrukcij, št. 25/2014, čistopis julij 2019, B., d. o. o., Ljubljana, v zvezi s pripravo temeljnih tal), določeno je tudi, da je treba zagotoviti popis obstoječega stanja z vzpostavitvijo monitoringa na sosednjih objektih, v primeru nastajanja poškodb pa ustavitev del in prilagoditev gradbišča, v VIII. točki izreka je določena še odgovornost prizadete stranke za morebitno škodo tretjih oseb. MOL je z mnenjem o skladnosti št. 35070-587/2019 z dne 10. 7. 2019 (ki se nahaja v Vodilni mapi) potrdila, da je nameravana gradnja skladna z OPPN, glede pobude prizadete stranke za izvedbo postopka lokacijske preveritve zaradi individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev pa sodišče pojasnjuje, da upravni organ v skladu z načelom zakonitosti, ki je uzakonjeno v 6. členu ZUP, odloča o upravni stvari po zakonu, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. Tako tudi komentar Zakona o splošnem upravnem postopku Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2004, na str. 58 v komentarju k 6. členu pravi, da je „temelj odločanja v upravni zadevi predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje.“ Tudi v upravnem sporu se glede na uveljavljeno načelo zakonitosti presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe glede na pravno in dejansko stanje ob njeni izdaji. V zadevnem postopku se presoja torej le, ali je bil upravni postopek in izdana odločba upravnega organa o gradbenem dovoljenju zakonita in pravilna, ne glede na morebitne spremembe dejanskega stanja po njeni izdaji (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Up 1271/2002 z dne 17. 2. 2005). Morebitne spremembe, ki nastanejo po izdaji gradbenega dovoljenja, zato na odločitev sodišča ne vplivajo, take pa so tudi spremembe, na katere se sklicuje tožnik, saj je iz predloženih dokazil (A8, A9, A10, A11, A19 in A20) razvidno, da je bila pobuda za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev (129. člen Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2) vložena po izdaji gradbenega dovoljenja in tako ni bila predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, s tem pa tudi ni predmet tega upravnega spora. V zvezi z zatrjevanimi odstopanji od namembnosti objekta po pogojih kulturnovarstvenega soglasja Ministrstva za kulturo št. 3510-33/2008/25 z dne 3. 8. 2009 (A7 in enako na A18) sodišče zato zgolj pripominja, da je OPPN, ki vsebuje tudi rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine na predmetnem območju, začel veljati šele 1. 3. 2014, tožnik pa ne zatrjuje, da izdano gradbeno dovoljenje morebiti ni v skladu s temi določbami OPPN. Poleg tega je, kot že rečeno, tudi vpliv na kulturno dediščino že presojan v okviru izdanega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja (51. člen ZVO-1).

50. Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na odprte sodne postopke v zvezi z določitvijo nujne poti, priposestvovano služnostjo in določitvijo pripadajočega zemljišča, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod številkami N 768/2019, II P 1307/2018 in III N 640/2018. Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (drugi odstavek 80. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Zaznamba spora pa ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1) in ne za rabo nepremičnine, prav tako ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja.6 Glede na to tudi postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) na ugotovitev, da prizadeta stranka izkazuje pravico graditi, ne vpliva.

51. To pomeni, da vprašanje lastninske pravice na zemljišču nameravane gradnje ni predhodno vprašanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, katerega bi bilo treba prekiniti do odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi. Predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP je tisto še nerešeno vprašanje, ki predstavlja samostojno pravno celoto in brez njegove rešitve zadeve ni mogoče rešiti. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Vprašanje odločitve v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL-1 se rešuje oziroma se bo reševalo po določbah ZZK-1, ki urejajo zaznambo spora in so navedene zgoraj. Poleg tega tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1231/2018 z dne 10. 1. 2019, na katerega se sklicuje tožnik, izhaja, da je domneva v prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1, po kateri je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po predtranzicijskem in tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče, izpodbojna.

52. V zvezi s tožbo na ugotovitev priposestvovane služnosti rasti vej iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da je bila tožnikova tožba zavrnjena, čemur tožnik ne oporeka. Iz podatkov vpisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1307/2018 pa izhaja, da je postala ta odločitev 17. 6. 2020 pravnomočna. Postopek v zadevi N 618/2018 istega sodišča zaradi ustanovitve nujne poti je bil ustavljen, v zadevi N 768/2019 pa postopek še ni končan, kar pomeni, da nujna pot ne v času izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja, ne v času odločanja naslovnega sodišča ni bila ustanovljena, zato ne more vplivati odločitev v tej zadevi (6. člen ZUP).

53. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1, v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

54. Odločitev o tožnikovih stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

55. Odločitev o stroških prizadete stranke je sodišče sprejelo na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015) in se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu uporabljajo za vprašanja postopka, kolikor ZUS-1 ne ureja drugače. ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), povrniti nasprotni stranki in njenemu interveninetu stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Povrnejo se samo potrebni stroški, o čemer odloči sodišče po presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP).

56. Prizadeta stranka (investitor) in stranka z interesom (...) sta sodišču posredovali odgovor na tožbo (in pripravljalne vloge), vendar sodišče ocenjuje, da ta ni bil pomemben za razjasnitev zadeve oziroma ni vplival na odločitev sodišča. Edina listina, ki je vplivala na odločitev, tj. dopolnitev 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, D., d. o. o., z dne 18. 11. 2019, pa bi tožniku morala biti vročena že v upravnem postopku. Sodišče je odločitev v konkretni zadevi torej sprejelo izključno na podlagi podatkov izpodbijane odločbe, PGD in na podlagi dokazov tožnika, pri tem pa navedbe prizadete stranke in stranke z interesom v odgovoru na tožbo in v pripravljalnih vlogah na to odločitev niso vplivale oziroma k njej niso pripomogle. Sodišče je zato njuna zahtevka za povrnitev stroškov postopka na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 3/1 Načrta gradbenih konstrukcij, št. 26/2014, B., d. o. o., z dne 18. 11. 2019. 2 Glej Sklep VSRS X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015. 3 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2019, stran 303 in 336-337. 4 Glej X Ips 45/2019, X Ips 118/2020, tč. 15. 5 Tožnik pa ne navaja, da se ni imel možnosti izjaviti o elektronski pošti prizadete stranke ali o kakšni drugi dokumentaciji ali listini v upravnih spisih. 6 Glej tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I 1685/1993 z dne 19. 10. 1995 in Upravnega sodišča RS II U 320/2009 z dne 22. 12. 2010, II U 105/2017 z dne 14. 6. 2018.