Jedro

Tožnica sicer res ni sama posredovala opravičila zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo, temveč je o tem sodišče pred narokom obvestila hčerka. Ker iz njenega opravičila, kot tudi iz podatkov v spisu izhaja, da gre pri tožnici za resne zdravstvene težave, je treba šteti, da so bili na strani tožnice upravičeni razlogi za izostanek z naroka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek v socialnem sporu ustavilo.

Zoper sklep je pritožbo vložila skrbnica tožnice. V sklepu navaja, da je od 1. 1. 2010 nepokretna in se zaradi tega naroka tudi ni mogla udeležiti. Prav tako si ni mogla poiskati (plačati) pooblaščenca ali odvetnika. Kot neuki stranki pri takšnih postopkih ni bilo pojasnjeno, da se pri pristojnem Centru za socialno delo lahko dobi odločba, s katero se postavi skrbnik za posebne primere.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, saj je bila uporabljena določba 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), čeprav za to ni bilo izpolnjenih pogojev. Navedena kršitev je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Sodišče prve stopnje je razpisalo narok za glavno obravnavo za dne 2. 3. 2011. V vabilu je stranki pravilno opozorilo na posledice, če se ne udeležita glavne obravnave. Vabilo je bilo vročeno tožničini hčerki dne 2. 2. 2011. Ker se tožnica glavne obravnave ni udeležila, je sodišče na podlagi 2. odstavka 28. člena ZDSS-1 odločilo, da se šteje tožba za umaknjeno in je postopek ustavilo. ZDSS-1 namreč v 2. odstavku 28. člena določa, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo.

Po stališču pritožbenega sodišča pa je navedeno določbo možno uporabiti šele v primeru, če ne gre za stanje, kot je določeno v 5. odstavku 28. člena ZDSS-1. Iz navedene določbe izhaja, da se določbe prejšnjih odstavkov (torej tudi 2. odstavka 28. člena ZDSS-1) uporabijo pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. V sporni zadevi tožnica sicer res ni sodišču sama posredovala opravičila zaradi izostanka na glavni obravnavi, temveč je to še pred samim narokom storila hčerka. Vendar v tem primeru vloge hčerke ne gre šteti za vlogo pooblaščenca, ki nima pooblastila za zastopanje, temveč za dopis (opravičilo) hčerke, ki sodišče obvešča, zakaj se njena mati (tožnica) naroka ne more udeležiti. Iz samega opravičila izhaja, da ima tožnica posledice po prebolelem srčnem infarktu, izpahnjeni rami, zlomljeni levi roki, obsežnih ulkusih na obeh nogah, uhaja ji urin, ima preležanine, demenco, ki je vedno bolj očitna, saj tožnica ne more povedati celega stavka, tožnica je odsotna, tudi ne more pisati. Da gre za resne zdravstvene težave, se je sodišče lahko prepričalo tudi iz dokumentacije v spisu (v priloga A/1 je izvedensko mnenje invalidske komisije druge stopnje, kjer je podrobno povzeto zdravstveno stanje tožnice).

Po stališču pritožbenega sodišča so obstajali upravičeni razlogi za izostanek tožnice z naroka. V primeru obstoja upravičenih razlogov pa sodišče ni imelo podlage za uporabo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, torej za ustavitev na podlagi fikcije, da je tožnica s tem, ko ni pristopila na narok, umaknila tožbo.

Ker je po mnenju pritožbenega sodišča tožnica izkazala upravičen razlog za izostanek z naroka, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.