Jedro

Iz podatkov spisa res izhaja, da je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo 15. 7. 2014, v kateri je navedla, da je bila njena terjatev v celoti poplačana. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno štelo, da je umik tožbe posledica neplačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo povrnitev 70,35 EUR pravdnih stroškov toženi stranki.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče sklep z 28. 1. 2015 napačno obrazložilo, saj umik v obravnavani zadevi ni posledica neplačila sodne takse, ampak izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Tožeča stranka je tožbo umaknila zato, ker je tožena stranka izpolnila tožničin zahtevek. Ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni plačala dolžne sodne takse, je neskladna z dejanskim stanjem. Tožeča stranka je v roku 24. 12. 2014 doplačala 34,00 EUR sodne takse za postopek na prvi stopnji.

3. Tožena stranka se je najprej plačilu upirala, nato pa na lastno pobudo 14. 7. 2014 poravnala glavnico in izvršilne stroške ter v soglasju z upnikom v celoti izpolnila svojo obveznost. Tožeča stranka je 15. 7. 2014 umaknila predlog za izvršbo oziroma tožbo, sodišče pa je tožečo stranko obvestilo, da je prejelo umik tožbe in tožečo stranko pozvalo na doplačilo sodne takse. To je tožeča stranka doplačala 14. 12. 2014. Tožeča stranka se zgolj iz racionalnih razlogov, ni pritožila na napačno obrazložitev v sklepu 18. 1. 2015, vendar zato ne namerava plačevati toženi stranki stroškov postopka, saj do njih ni upravičena.

4. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom 28. 1. 2015 sklep o izvršbi razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek ustavilo. Ugotovilo je, da tožeča stranka takse ni plačala v roku, prav tako pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in zato štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče je zato postopek ustavilo in se oprlo na določilo tretjega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Sodišče se je pri odločitvi o stroških oprlo na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče je ugotovilo, da je umik tožbe posledica neplačila sodne takse in ne posledica izpolnitve zahtevka. Take zaključke prvostopenjskega sodišča pa tožeča stranka v pritožbi utemeljeno graja.

8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je dejansko plačala sodno takso, tožbo pa je umaknila takoj, ko je tožena stranka poravnala glavnico in izvršilne stroške. Iz podatkov spisa res izhaja, da je tožeča stranka tožbo umaknila z vlogo 15. 7. 2014, v kateri je navedla, da je bila njena terjatev v celoti poplačana (vloga na list. št. 23). Iz listovne številke 34 izhaja tudi, da je tožeča stranka 24. 12. 2014 plačala dolžno sodno takso 34,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je tako zmotno štelo, da je umik tožbe posledica neplačila sodne takse.

9. Tožeča stranka je 15. 7. 2014 umaknila tožbo zaradi poplačila terjatve. Sodišče je umik prejelo 18. 7. 2014, nato pa tožečo stranko pozvalo na doplačilo sodne takse, kar je tožeča stranka tudi storila (primerjaj listino plačilni promet na list. št. 34).

10. Prvostopenjsko sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti pomanjkljivosti (3. točka 365. člena ZPP).