Jedro

V dnevnem listu ni predvideno vpisovanje kraja izvajanja del, kar je logično, saj se ta vpiše v uvodni list. Ker je gradbeni dnevnik s svojo vsebino mišljen kot evidenca izvajanja del na gradbišču, zahtev glede podatkov, ki naj se vpisujejo, ni mogoče širiti „zaradi narave stvari“. V obravnavani zadevi zato odsotnost zapisa točnih lokacij na cestnih odsekih, kjer se je menjala kažipotna signalizacija, ne more pomeniti kršitve iz 3. in 4. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Če je bil pogodbeni dogovor med strankama s tem v zvezi kakorkoli drugačen, pa gre v prvi vrsti za kršitev pogodbe.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, odpravita se: - sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. DS 2-A/2013 z dne 17. 9. 2014 v II. točki izreka (stroški pritožbenega postopka),- sklep Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije št. DK 2-A/2013 z dne 24. 2. 2014 v I. točki izreka glede disciplinske kršitve iz 1. alineje prvega odstavka in glede izrečene disciplinske sankcije ter v III. točki izreka glede stroškov disciplinskega postopka in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka tožnika spoznala za krivega, da je kot odgovorni vodja del na strani izvajalca A. d.o.o. pri izvajanju del po pogodbi DRSC št. 2415-10-10000315/0 z dne 15. 11. 2010, sklenjeni med Direkcijo RS za ceste (v nadaljevanju DRSC) in A. d.o.o. za izvedbo del „zamenjava kažipotne signalizacije za uskladitev vodenja prometa na DC v zahodnem delu Prekmurja“, v obdobju od 15. 11. 2010 do 5. 12. 2011: sestavil gradbeni dnevnik v nasprotju oziroma v neskladju s Pravilnikom o gradbiščih, saj iz vpisov v gradbeni dnevnik niso razvidne lokacije izvedbe del oziroma jih na podlagi vpisov ni mogoče natančno ugotoviti, s čimer je storil kršitev 3. in 4. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika (prva alineja); v mesečnih situacijah v nasprotju s posebnimi gradbenimi uzancami kot izvedena zavestno prikazoval in zaračunaval dela, ki niso bila opravljena, s čimer je storil kršitev 3., 4., 6. in 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika (druga alineja). Za navedeni dejanji mu je bila izrečena disciplinska sankcija začasnega izbrisa iz imenika Inženirske zbornice Slovenije (IZS) za dobo 15 mesecev. Disciplinska komisija ga je v II. točki izreka oprostila ostalih kršitev, očitanih v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka z dne 11. 7. 2013. V III. točki izreka je tožniku naložila plačilo stroškov disciplinskega postopka v višini 500,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in odločil, da je dolžan plačati 400,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od prejema sklepa.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo, da je kriv očitanih kršitev, kar pomeni, da prvostopenjski sklep izpodbija v obsodilnem delu (v 1. točki izreka). Med drugim navaja, da dela, ki so jih izvajali, niso temeljila na gradbenem dovoljenju, zato ni bil dolžan voditi ne gradbenega dnevnika ne obračunske knjige izvajanja del. Sklicuje se na 10. člen Pravilnika o gradbiščih. Pojasnjuje ozadje sklenjene pogodbe in domnevno nezakonito uporabo javnih sredstev ter zatrjuje, da so bile prijave (kazenska ovadba) in drugi postopki zoper njega in ostale vodeni iz razloga, ker so bili moteči, ne pa, ker ne bi izvajali del po pravilih stroke. Poudarja, da med izvajalcem (A. d.o.o.) in naročnikom (DRSC) do sedaj ni bil narejen končni pregled in obračun izvedenih del, zato ni mogoče ugotoviti nobenih oškodovanj. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in ugotovi, da ni storil nobene od očitanih nepravilnosti, vse stroške postopka pa naj nosi IZS.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da se v tožbi navedene okoliščine nanašajo na odnose med strankama pogodbe, pri izvajanju katere je toženka ugotovila kršitev pravil stroke in s tem Disciplinskega pravilnika IZS. Ne glede na razloge, ki naj bi tožnika privedli do storitve kršitev, je bila njegova dolžnost kot dolžnost odgovornega inženirja, da v vseh pravnih razmerjih ravna v skladu s predpisi, dobro prakso in kodeksom. Nepomembno je, da med naročnikom in izvajalcem ni bila sklenjena gradbena pogodba, ampak pogodba o dobavi izdelkov in izvedbi zamenjave kažipotne signalizacije, saj je bil o vodenju gradbenega dnevnika med tožnikom in naročnikom sklenjen dogovor. V tem primeru pa je bil tožnik z vpisi v dnevne liste dolžan zagotoviti pregled nad kronološkim in vsebinskim potekom del in s tem transparentnost pri izvajanju projekta. Ker so se dela izvajala na razdalji 500 km, bi moral po naravi stvari vanje vpisovati lokacije del, ki brez dvoma predstavljajo podatke v zvezi z izvajanjem del v smislu 11. člena Pravilnika o gradbiščih. Glede pisanja mesečnih situacij poudarja, da je tožnik dvakrat priznal omenjeno kršitev. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je delno utemeljena.

Glede na tožbene navedbe sodišče uvodoma poudarja, da je predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu izpodbijani sklep v obsegu, v katerem je bil tožnik spoznan za krivega očitanih disciplinskih kršitev, posledično pa tudi njegova dolžnost, da plača stroške postopka na obeh upravnih stopnjah. Sodišče se zato do tožbenih navedb v zvezi s pogodbenimi odnosi med izvajalcem A. d.o.o. in DRSC kot naročnikom (med drugim o prekinitvi pogodbe s strani DRSC z namenom nenamenske porabe proračunskih sredstev, o koruptivnih dejanjih, o prirejanju in ponarejanju listin) ne bo opredeljevalo, saj je to pristojnost drugih državnih organov (policije, tožilstva, komisije za preprečevanje korupcije). Da so ta vprašanja za konkretni postopek, v katerem se obravnavajo kršitve pravil stroke oziroma predpisov pri opravljanju reguliranega poklica, nepomembna, je tožniku pojasnil tudi pritožbeni organ.

V zadevi ni sporno, da je tožnik član IZS in da zato odgovarja za disciplinske kršitve, določene v disciplinskem pravilniku te zbornice. V skladu z 10. členom Disciplinskega pravilnika IZS so kot dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov, med drugim določene kršitve kodeksa poklicne etike, pravil stroke, predpisov (zakonov, tehničnih in ostalih predpisov ter standardov ali aktov zbornice (3. točka), in primeri, če kot pooblaščeni inženir izdela dokumentacijo v nasprotju s predpisi in pravili stroke (4. točka), če zlorabi naročnikovo zaupanje (6. točka) in če zavaja naročnika (7. točka).

Neutemeljeno je tožbeno stališče, da naj bi disciplinska komisija tožniku očitala, da ni vodil gradbenega dnevnika. Iz izreka izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da ni bil spoznan za krivega zaradi opustitve tega ravnanja, ampak ker je sestavil dnevnik v nasprotju s Pravilnikom o gradbiščih. Vprašanje torej je, ali je vanj moral vpisovati natančne lokacije del, ki so se izvajala na obsežnem območju (zahodni del Prekmurja).

V skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Uradni list RS, št. 55/08 in naslednji) je treba gradbeni dnevnik voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnjah v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov (prvi odstavek 10. člena). Stranki se strinjata, da dela po pogodbi med A. d.o.o. in DRSC z dne 15. 11. 2010 niso predstavljale gradnje, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, zato dolžnost vodenja gradbenega dnevnika ni temeljila na predpisu, ampak na pogodbenem dogovoru med naročnikom in izvajalcem, na strani slednjega pa ga je sestavil tožnik kot odgovorni vodja del. S tem v zvezi se sodišče strinja s pritožbenim organom, da dogovorjeno vodenje gradbenega dnevnika, čeprav ga predpis ne zahteva, tožnika kot člana inženirske zbornice v nadaljevanju ne odvezuje od ravnanja v skladu s Pravilnikom o gradbiščih, ki v 11. členu predpisuje obliko in vsebino gradbenega dnevnika, saj tožnik ne zatrjuje, da bi glede tega z naročnikom obstajal drugačen dogovor.

Nima pa toženka prav, da Pravilnik o gradbiščih v 11. členu, na katerega se sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zahteva za primere, kot je obravnavani, vpisovanje lokacij z npr. navedbo cestnega odseka.

Upravni organ v obrazložitvi navaja, da bi morali dnevni listi vsebovati podatke, ki bi služili namenu gradbenega dnevnika na splošno (kronološki in vsebinski potek del) in posebnemu namenu – transparentnosti izvajanja projekta, pri čemer da je treba upoštevati, da se gradbena dela običajno izvajajo na eni lokaciji, da je ta zapisana v uvodnem listu in se med gradnjo praviloma ne spreminja, da pa je bila v konkretni zadevi situacija specifična, ker so se gradbena dela izvajala v eni od slovenskih regij (na razdalji 500 km). Zato je velika razpršenost lokacij in način izvajanja konkretnih gradbenih del po sami naravi stvari narekovala opredelitve točnih lokacij (npr. z navedbo cestnega odseka) v dnevnih listih, ker da to v tovrstnih primerih brez dvoma predstavlja podatke v zvezi z izvajanjem del v smislu 11. člena Pravilnika o gradbiščih.

Po presoji sodišča tako stališče v omenjenem členu nima podlage. Res je v tretjem odstavku določeno, da se v dnevni list vpisujejo podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vendar pa je v naslednjem odstavku določeno, da so oblika, vsebina in način izpolnjevanja dnevnega lista gradbenega dnevnika določeni v prilogi 1 tega pravilnika. To pomeni, da je vsebina dnevnega lista predpisana v prilogi, predstavlja pa konkretizacijo tretjega odstavka 11. člena, med drugim tudi „podatkov v zvezi z izvajanjem del“. Kot izhaja iz priloge 1, sestavljajo dnevni list rubrike o datumu in številki poročila, o delovnem času, o vremenskih razmerah ob določeni uri, o delavcih na gradbišču, o strojih, o sporočilih naročniku (kratek tehnični opis del, ki se na objektu dnevno izvajajo, podatki o nepredvidenih in interventnih delih). V dopolnilni del dnevnega lista pa se vpisujejo dodatne ugotovitve, navodila, sporočila in pripombe ter vpisi in izbrisi (gre za sporočila izvajalcu), opombe in zahteve odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, inšpekcijskih služb, odgovornih projektantov ter strokovnjakov z drugih področij, soglasodajalcev ter opombe ali odgovori izvajalca del. Iz navedenega izhaja, da v dnevnem listu ni predvideno vpisovanje kraja izvajanja del, kar je logično, saj se ta vpiše v uvodni list (drugi in četrti odstavek 11. člena Pravilnika o gradbiščih v zvezi s prilogo 1). Ker je gradbeni dnevnik s svojo vsebino mišljen kot evidenca izvajanja del na gradbišču (1. člen), zahtev glede podatkov, ki naj se vpisujejo, ni mogoče širiti „zaradi narave stvari“. V obravnavani zadevi zato odsotnost zapisa točnih lokacij na cestnih odsekih, kjer se je menjala kažipotna signalizacija, ne more pomeniti kršitve iz 3. in 4. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Če je bil pogodbeni dogovor med strankama s tem v zvezi kakorkoli drugačen, pa gre v prvi vrsti za kršitev pogodbe.

V zvezi z drugo disciplinsko kršitvijo iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik očitano ravnanje glede prikazovanja in zaračunavanja neopravljenih del v mesečnih situacijah v nasprotju z 61. členom posebnih gradbenih uzanc priznal. Pojasnil je, da so bile količine dejansko izvedenih pogodbenih del povečane za vrednost dodatnih del, ki so bile preračunane v količine pogodbenih del, kar pomeni, da vsa pogodbena dela iz spornih mesečnih situacij dejansko niso bila izvedena oziroma kot poudarja pritožbeni organ, začasne situacije ne kažejo dejansko izvedenih del in količin, ampak druge, neprave količine pogodbenih del. Tožnik navedenemu ne oporeka, prav tako ne okoliščinam, na podlagi katerih je upravni organ sprejel sklep, da je tožnik to dejanje storil z naklepom, torej da se je zavedal, da bo zaradi njegovega dejanja nastala škodljiva in s tem prepovedana posledica, in je tudi hotel, da nastane (12. člen Disciplinskega pravilnika IZS). Sodišče se zato v tem delu strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, s katerimi so bili ugotovljeni znaki očitane kršitve, ki po presoji sodišča brez dvoma pomeni tudi zavajanje naročnika in zlorabo njegovega zaupanja s prikazovanjem dodatnih del kot del, dogovorjenih v pogodbi.

Tožnik ima sicer načeloma prav, ko navaja, da če je „nadzor nekaj naročil“, izvajalec pa naredil, da bi moral za naročena dela dobiti plačilo, vendar ne na način, ki ga je v tem primeru uporabil tožnik s prikazovanjem omenjenih del kot nekih drugih, pogodbeno dejansko neizvedenih del, in po cenah, kot so bile v preteklosti z naročnikom dogovorjene v nekem drugem poslu. Ali je s takim neresničnim prikazovanjem in obračunavanjem izvedenih del prišlo do oškodovanja nasprotne pogodbene stranke, pa je za obstoj same disciplinske kršitve nepomembno, saj to ni znak očitanih kršitev iz 10. člena Disciplinskega pravilnika.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo glede disciplinske kršitve v zvezi z vodenjem gradbenega dnevnika ter izpodbijani sklep v tem delu zaradi kršitve materialnega prava odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), posledično pa tudi izrečeno disciplinsko sankcijo, ki je bila izrečena skupno za obe kršitvi, ter glede stroškov disciplinskega postopka na prvi in na pritožbeni stopnji. V preostalem delu je sodišče tožbo zavrnilo. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ glede očitane disciplinske kršitve v zvezi z vodenjem gradbenega dnevnika sprejeti odločitev v skladu s stališči te sodbe, izreči disciplinsko sankcijo za kršitev iz druge alineje odpravljene I. točke izreka ter ponovno odločiti o stroških celotnega postopka.

Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 je tožnik, ki je s tožbo uspel, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka. Ti so v obravnavanem primeru kljub delni zavrnitvi enaki, kot če bi uspel v celoti. Ker bo sodišče tožniku sodno takso za postopek v višini 148,00 EUR vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1), drugih stroškov pa v tožbi specificirano ni priglasil, je izrek o stroških, ki bi jih bila dolžna tožniku povrniti nasprotna stranka, odpadel. Sodišče je zato posebej odločilo o njenem stroškovnem zahtevku in ga zvrnilo. V primerih izpodbojne tožbe namreč toženec trpi svoje stroške postopka celo v primeru, ko je tožba v celoti zavrnjena (četrti odstavek 25. členu ZUS-1).