Jedro

Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju ZNP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Nasprotni udeleženec je v postopku N 24/2017, ki ga vodi Okrajno sodišče v Domžalah, podal predlog za prenos krajevne pristojnosti. Predlog je podal zaradi zagotovitve zunanjega videza nepristranskosti „na podlagi članka preiskovalnega novinarja gospoda A. A., objavljenega v N. dne 31. 1. 2018 ter na podlagi psihološkega izvida, potrdilo o nezaposlenosti in na podlagi psihiatričnih izvidov, ki jih je leta 1999 pred naslovnim sodiščem in pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil odvetnik moje izvorne družine gospod M. M.“ Vsi postopki naj bi bili nezakoniti, kar izrecno velja za postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98 in II P 1845/2000. Ta dva postopka sta izvor vsega gorja, ki ga mora prestajati s svojo družino že 20 let. Zato Vrhovno sodišče prosi, da določi drugo pristojno sodišče in pri tem upošteva vse nezakonite odločitve sodišč, prav tako zlorabo pravdne nesposobnosti in kratenjem pravice do kvalificirane in učinkovite pritožbe.

2. Okrajno sodišče v Domžalah je predlog nasprotnega udeleženca predložilo Vrhovnemu sodišču. Vrhovno sodišče o predlogu sprva ni odločilo, sklicujoč se na stališče, podano v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016. Nasprotni udeleženec je nato na Vrhovno sodišče naslovil zahtevek za izdajo sklepa.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V skladu z drugim odstavkom 54. člena ZNP se v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti smiselno uporabljajo določbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti, razen določbe 52. člena ZNP. V postopku torej velja tudi določba drugega odstavka 45. člena ZNP, ki priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. Smiselna uporaba te določbe v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti pomeni, da tudi v tem postopku takšna oseba lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je tako, je Vrhovno sodišče ob ponovni predložitvi zadeve o predlogu za prenos pristojnosti, ki jo je vložil nasprotni udeleženec, vsebinsko odločalo.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). „Drugi tehtni razlogi“, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino predlagatelj sicer zatrjuje, vendar je z razlogi, ki so bili povzeti zgoraj z ničemer vsebinsko ne utemelji. Ker je tako, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrnilo.