Jedro

S tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve, da toženka, ki je bila s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo, ni dedinja po zapustniku JH. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v pravdnem postopku o vprašanjih, o katerih je odločeno s sklepom o dedovanju, ne more odločati ponovno.

Ker je bil po pokojnem JH izpeljan zapuščinski postopek in izdan pravnomočen sklep o dedovanju, bi morala tožnica, če zahteva zapuščino, ki jo je podedovala toženka, zahtevati, naj sodišče ugotovi, da je le ona dedinja ali sodedinja in da naj toženki naloži, da ji izroči zapuščino, ki jo ima slednja v posesti. Dediščinska tožba mora vsebovati dva zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Tožeča stranka mora v 15. dneh toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči dan po izteku izpolnitvenega roka pa do plačila.

Obrazložitev

S sklepom z dne 30.9.2008 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 14.2.2006, s katero je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je sklep o dedovanju „D“ II D 511/2003 Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 9.3.2004, brez pravne podlage in protizakonit, saj tožena stranka v tem postopku po pokojnem J. H. ne more dedovati.

S sklepom z dne 5.11.2008 pa je tožeči stranki naložilo, da v 15 dneh po prejemu sklepa toženi stranki povrne 477,54 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči dan po izteku paricijskega roka do plačila.

Zoper oba sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo prvega sklepa tako, da se tožnika pozove k popravi tožbe, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje ter spremembo sklepa o stroških tako, da se predlog tožene stranke za odmero stroškov kot preuranjen zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo, na katere določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP odločitev o zavrženju tožbe opira, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je prekršilo ZPP, saj 108. člen sodišču nalaga, da tožečo stranko pozove k popravi tožbe. Obrazložitev, da sodišče ni dolžno pozivati stranke na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka je v direktnem nasprotju z 108. členom ZPP. Tožeča stranka uveljavlja ugotovitev, ki je prejudicialnega pomena. Zapis v vpisniku z zakonom predvidenega dokumenta o očetovstvu ne more nadomestiti, ker očetovstvo v rojstno matično knjigo ni vpisano.

V obrazložitvi pritožbe zoper sklep o stroških pa navaja, da toženka še ni upravičena do povrnitve stroškov, saj se je tožeča stranka zoper sklep o zavrženju tožbe pritožila in zato še ni pravnomočen.

Tožena stranka je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeni očitek, da sklepa o zavrženju tožbe ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni citiralo določb ZPP, na katere je odločitev oprlo, ni utemeljen. Res sodišče ni citiralo določbe ZPP, na katero je odločitev oprlo, vendar ne gre za pomanjkljivost, zaradi katere odločitve ne bi bilo mogoče preizkusiti. V razlogih sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnica s tožbo ne more zahtevati ugotovitve, da toženka, ki je bila s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo, ni dedinja po zapustniku J. H.. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v pravdnem postopku o vprašanjih, o katerih je odločeno s sklepom o dedovanju, ne more odločati ponovno. Podlaga za zavrženje tožbe z zahtevkom za ugotovitev, da je sklep o dedovanju brez pravne podlage in protizakonit in da toženka po zapustniku ne more dedovati, je podana v 1. odst. 274. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa tudi pojasnilo, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe zgolj z ugotovitvenim zahtevkom. Ker je bil po pokojnem J.H. izpeljan zapuščinski postopek in izdan pravnomočen sklep o dedovanju, bi morala tožnica, če zahteva zapuščino, ki jo je podedovala toženka, zahtevati, naj sodišče ugotovi, da je le ona dedinja ali sodedinja in da naj toženki naloži, da ji izroči zapuščino, ki jo ima slednja v posesti. Dediščinska tožba mora vsebovati dva zahtevka: ugotovitveni in dajatveni zahtevek. Pravilna je navedba sodišča prve stopnje, da z ugotovitvenim zahtevkom, ki ga uveljavlja, tožnica ne doseže ničesar, saj nove zapuščinske obravnave ne bo. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnica nima pravne koristi za tožbo le z ugotovitvenim zahtevkom. 2. odstavek 181. člena ZPP namreč določa, da se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Od tožbe zgolj z ugotovitvenim zahtevkom, da toženka ni dedinja, čeprav je o tem že odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju, tožnica nima nobene koristi. Ne gre za ugotovitev, ki je prejudicialnega pomena, pač pa je bilo o tem, kdo je dedič po pokojnem J. H., že pravnomočno odločeno.

Po določbi 1. odst. 108. člena ZPP sodišče zahteva od vložnika, da tožbo popravi ali dopolni, če je ta nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tožba, ki jo je tožnica vložila, obsega vse, kar predpisuje 180. člen ZPP. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da ni dolžno stranke pozivati oziroma opozarjati na pravilnost oblikovanja tožbenega zahtevka, pač pa le na formalno pomanjkljivost vloge.

Neutemeljena je tudi pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 5.11.2008. Vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe ne predstavlja procesne ovire za odločanje o predlogu tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Odločitve o tem, da mora tožeča stranka toženi povrniti stroške, ker je bila njena tožba zavržena, tožeča stranka s pritožbo ne izpodbija in tudi ne odmere stroškov. Ob preizkusu sklepa v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje materialnopravne določbe uporabilo pravilno, v postopku pa ni storilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb postopka. Enako velja tudi za sklep o zavrženju tožbe, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP obe pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi nastale ji pritožbene stroške in povrniti stroške, ki so toženi stranki nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).