Jedro

V primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki pravdne stroške priglasita v roku 15. dni po prejemu sodbe.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je v roku 15. dni dolžna tožeči stranki plačati 10- € pravdnih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.“ v preostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog, ki ga je vložil dne 2.2.2010 in naslovil: Predlog za popravo pomote v sodbi in sklepu glede stroškov postopka.

V pravočasno vloženi pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Trdi, da je stroške postopka zahtevala določno in sodišče je v spisu imelo vse podatke, tudi o plačilu sodnih taks. Če priglašeni stroški sodne takse za sodbo tožeči stranki ne gredo, to ni razlog za izostanek odločitve o stroških postopka. Tožeča stranka je imela stroške s plačilom sodne takse in jih je v pripravljalni vlogi določno zahtevala. Sodišče je sámo odmerilo sodno takso in je imelo vse podatke o njeni višini in plačilu v spisu ter bi moralo o stroških postopka v sodbi in sklepu odločiti. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči o stroških postopka na prvi stopnji in priglaša sodno takso za pritožbo kot strošek pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Odločitev sodišča je vsebovana v izreku sodne odločbe. Ker izrek sodbe in sklepa z dne 25.1.2010 odločitve o pravdnih stroških ne vsebuje, s to odločbo o pravdnih stroških ni bilo odločeno, pri čemer je povsem nepomembno, da zadnji stavek obrazložitve pojasnjuje, da tožeči stranki nadaljnji pravdni stroški niso nastali.

Ker je tožeča stranka postavila zahtevo za povrnitev stroškov postopka (vsebovana je v predlogu za izvršbo) in z vlogo z dne 4.8.2009 kot pravdne stroške priglasila stroške plačila sodne takse za sodbo, bi o pravdnih stroških sodišče prve stopnje moralo odločati. Če sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo s končno odločbo odločiti, lahko stranka v petnajstih dneh predlaga izdajo dopolnilne sodbe oz. odločbe (325. čl. v zvezi s 332. čl. ZPP).

Poleg tega lahko v primeru, ko se je postopek končal zunaj naroka, stranka v petnajstih dneh po prejemu končne odločbe priglasi stroške postopka (7. odstavek 163. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim, da po izdaji sodbe tožeča stranka pravdnih stroškov ne bi mogla več priglasiti, kajti postopek s tožbo (v tudi v sporu majhne vrednosti) se praviloma ne zaključi brez obravnavanja. Tako je tudi stališče teorije, na katero se prvostopenjsko sodišče sklicuje.

Postavlja se zato vprašanje, kakšna je narava vloge „Predlog za popravo pomote v sodbi in sklepu glede stroškov“, ki jo je tožeča stranka vložila dne 2.2.2010 - v okviru petnajstdnevnega roka za priglasitev stroškov (7. odstavek 163. čl. ZPP) in v okviru roka za podajo zahteve za izdajo dopolnilne sodbe oz. sklepa o stroških (325. čl. ZPP).

Če predlog tožeče stranke štejemo za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, je upravičeno podan, kajti sodišče o stroških postopka mora odločiti, saj je tožeča stranka povrnitev stroškov zahtevala in z vlogo z dne 4.8.2009 kot strošek postopka priglasila takso za sodbo. Vendar pa je treba zahtevo za povrnitev stroškov zavrniti, ker Zakon o sodnih taksah (ZST-1) plačila sodne takse za sodbo ne predvideva in ti stroški tožeči stranki niso nastali. Če zavrnitev tožnikovega predloga z dne 2.2.2010 interpretiramo kot zavrnitev predloga tožeče stranke za plačilo do izdaje sodbe priglašenih pravdnih stroškov, kako je tudi obrazložena, je odločitev pravilna.

Ker pa je iz vloge tožeče stranke, prejete dne 2.2.2010, mogoče razbrati zahtevo za povrnitev 10- € plačane sodne takse in ker je ta vloga podana v okviru petnajstdnevnega roka iz 7. odstavka 163. čl. ZPP, pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spreminja in tožeči stranki odmerja dne 2.2.2010 priglašene stroške sodne takse v višini 10- €. Ker je zahtevala tudi plačilo obresti od pravdnih stroškov, so ji odmerjene tudi te. V dne 2.2.2010 prejeti vlogi so stroški opredeljeni določno (2. odstavek 163. čl.), zato je tožeča stranka upoštevajoč, da je v postopku uspela in da so ji stroški s plačilom sodne takse v višini 10- € za postopek na prvi stopnji nastali, upravičena do njihove povrnitve (1. odstavek 154. čl. ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 152. čl. in 1. odstavku 154. čl. ZPP. Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov je zavrnjen, ker je tožeča stranka s svojim nedoločnim predlogom, vloženim dne 2.2.2010, sama povzročila nastanek pritožbenih stroškov. Predlog je namreč mogoče interpretirati: kot predlog za popravo sodbe po 328. čl. ZPP, ki ni utemeljen; kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, ki je po temelju utemeljen, vendar je zahtevek za povrnitev stroškov treba zavrniti, ker do izdaje sodbe priglašeni stroški (sodna taksa za sodbo) tožeči stranki v postopku niso nastali; kot priglasitev pravdnih stroškov sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 10- €, ki je dovoljena. Če bi tožeča stranka svoj predlog pravilno, razumljivo in strokovno oblikovala, bi se prvostopenjsko sodišče lahko posvetilo pravno relevantnemu strokovnemu vprašanju in pravilno odločilo ter pritožba sploh ne bi bila potrebna. Razen tega pritožnik s pritožbenimi razlogi ni bil uspešen in je sprememba izpodbijanega sklepa posledica dejstva, da so določila o stroških postopka v svojem bistvu materialnopravne narave, na pravilnost uporabe materialnega prava pa sodišče pazi po uradni dolžnosti.

O zadevi odloča sodnica posameznica na osnovi 366.a. čl. ZPP.