31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. – A., d. d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 13/2004 z dne 29. 11. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Tožeča stranka je zoper ustavno pritožnico vložila regresni zahtevek za izplačilo neizplačanih plač delavcem pritožnice. Prvostopenjsko sodišče je ta zahtevek v celoti zavrnilo. Na pritožbo tožeče stranke pa je Višje sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča delno spremenilo in njenemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Pritožnica je zoper ta del odločitve sodišča vložila revizijo, ki jo je revizijsko sodišče zavrglo kot nedovoljeno. Pojasnilo je, da je zahtevek, zoper katerega je pritožnica vložila revizijo, sestavljen iz šestinpetdeset posameznih obveznosti do delavcev, pri presoji, ali je revizija dovoljena, pa je zaradi različne podlage treba upoštevati vrednost vsakega zahtevka posebej. Revizijo je zavrglo, ker vrednost posameznih izpodbijanih zahtevkov ni presegla zneska, ki ga zakon določa kot pogoj za dovoljenost revizije.

2.Ustavna pritožnica Vrhovnemu sodišču očita kršitev 22. člena Ustave. Meni, da bi sodišče moralo seštevek vseh zahtevkov šteti za vrednost spornega predmeta ter ta seštevek upoštevati pri presoji o dovoljenosti revizije. Po njenem mnenju se vsi zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, zato naj bi bilo stališče sodišča, da imajo posamezni zahtevki različno podlago, očitno napačno oziroma arbitrarno in brez razumne pravne obrazložitve. Zato naj bi bila pritožnici odvzeta tudi pravica do izrednega pravnega sredstva.

3.Ustava pravice do revizije ne zagotavlja. Z vidika pravice iz 22. člena Ustave pa bi lahko bil pomemben očitek, da je stališče revizijskega sodišča o različnih podlagah posameznih zahtevkov, izpodbijanih v reviziji, na katerem temelji njegova odločitev o dopustnosti revizije, arbitrarno. Vendar pa je tudi ta očitek neutemeljen. Ustavno sodišče bi lahko ugotovilo, da je odločitev arbitrarna le, če je sodišče ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Revizijsko sodišče je namreč z razumnimi pravnimi argumenti pojasnilo, zakaj je pri presoji pogojev za dopustnost revizije upoštevalo vrednost posameznega zahtevka in ne seštevka vseh zahtevkov. Pri tem se je oprlo na 41. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Takšna obrazložitev zadosti kriterijem iz 22. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališčem sodišča in pravo razume drugače, pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene pravice.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić