Jedro

Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je bila odločba upravnega organa že odpravljena, zato o tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti (odpravljene odločbe) ni bilo mogoče odločati. Gre torej za pravilno in zakonito odločitev, ki temelji na določbi prvega odstavka 281. člena ZUP, ki določa, da se v primeru odprave odločbe ali izreku odločbe za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, bi po presoji sodišča morala sicer tožena stranka tožnikov predlog za izrek ničnosti zavreči in ne zavrniti, vendar ta odločitev na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ni vplivala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor, je z odločbo, št. 35108-142/2011-19 RS z dne 29. 11. 2011 odločila, da se predlog za izrek ničnosti odločbe UE Žalec, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010, zavrne. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je 23. 11. 2011 stranka A. d.o.o. ponovno zahtevala, da se odločba Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010, s katero je upravni organ prve stopnje na zahtevo B. d.o.o. podaljšal obdobje poskusnega obratovanja za obdobje do 1. 9. 2010, izreče za nično. Odločba, katere ničnost se predlaga, je bila pravnomočno odpravljena z odločbo ministrstva, št. 35108-58/2010-21 RS z dne 24. 3. 2010 in hkrati je bila zavrnjena tudi zahteva B. d.o.o. za podaljšanje poskusnega obratovanja. V upravnem sporu, ki ga je sprožil predlagatelj, je bila tožba zavrnjena s sodbo I U 585/2010-23 z dne 17. 3. 2011. Glede na to, da ne obstaja odločba, ki naj bi se izrekla za nično, tudi ni pogojev za takšen izrek. Ob tem je tožena stranka obrazložila tudi, da je učinek odprave odločbe enak kot učinek ničnosti, ker se v obeh primerih odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP). Glede na navedbe v zahtevi, da gre za ničnost odločbe, ker ni podan zahtevek investitorja za podaljšanje poskusnega obratovanja in investitor v to tudi kasneje ni privolil, pa je treba ugotoviti, da je zahtevek stranke bil podan, o njem je bilo z odločbo ministrstva z dne 24. 3. 2010 tudi odločeno. V tem postopku pa se drugostopenjski organ ni spuščal v presojo, v kakšnem svojstvu je nastopil B. d.o.o., ki je vložil zahtevek za podaljšanje poskusnega obratovanja.

Tožnik v tožbi zahteva odpravo odločbe, št. 35108-142/2011-19 RS z dne 29. 11. 2011 in zahteva, da se za nično izreče odločba UE Žalec o podaljšanju poskusnega obratovanja, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010. Poudarja, da je na ničnostne razloge dolžna tožena stranka paziti po uradni dolžnosti, prav tako je nanje treba paziti tudi v postopku pred Upravnim sodiščem RS. Obširno razlaga in dokazuje zakaj B. d.o.o. v postopku za podaljšanje poskusnega obratovanja ne more imeti lastnosti stranke in se pri tem sklicuje na določbo 42. in 43. člena ZUP, predvsem določbo 96. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Poudarja tudi, da po določbi 79. člena ZGO-1 UBP1 lahko vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja le investitor, 73. člen ZGO-1 pa določa, da se lahko med gradnjo investitor spremeni, vendar le na podlagi prenosa pravice graditi in spremembe gradbenega dovoljenja. Ker sprememba investitorstva ni bila izvedena v skladu z določbami ZGO-1, nadaljevanju postopka brez zahteve investitorja ni možno in je zaradi tega vsaka upravna odločba izdana brez njegove zahteve, nična. Iz navedenega razloga sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Predlaga tudi, da se odločba Upravne enote Žalec o podaljšanju poskusnega obratovanja št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010, izreče za nično in da se odpravijo pravne posledice, ki so nastale na podlagi odločbe UE Žalec o podaljšanju poskusnega obratovanja z dne 5. 2. 2010. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka pojasnila odločitev ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V obravnavani zadevi tožnik zahteva odpravo odločbe tožene stranke, ki je zavrnila tožnikov predlog za izrek ničnosti odločbe Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je bila odločba Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-55 z dne 5. 2. 2010, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-58/2010-21 RS z dne 24. 3. 2010 odpravljena, zato o tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti (odpravljene odločbe) ni bilo mogoče odločati. Kot je sodišče že navedlo uvodoma, gre za pravilno in zakonito odločitev, ki temelji na določbi prvega odstavka 281. člena ZUP, ki določa, da se v primeru odprave odločbe ali izreku odločbe za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker odpravljena odločba ne more imeti več pravnih učinkov, bi po presoji sodišča morala sicer tožena stranka tožnikov predlog za izrek ničnosti z dne 23. 11. 2011 zavreči in ne zavrniti, vendar ta odločitev na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ni vplivala.

Glede na navedene ugotovitve sodišča, je bilo treba tožbo, na podlagi po prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrniti.