Jedro

Med potrebne stroške tožnika spadajo tudi stroški zastopanja zaradi udeležbe tožnikovega odvetnika na seji disciplinskega organa druge stopnje, na kateri je bil obravnavan tožnikov ugovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu spremeni tako, da se stroški zvišajo na znesek 135.673,00 SIT (namesto zneska 85.215,00 SIT).

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 10.925,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče vzelo na znanje umik tožbe ter naložilo toženi stranki, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 85.215,00 SIT.

Zoper navedeni sklep se v delu, v katerem je bilo odločeno o stroških postopka, pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče tožniku prizna še stroške, ki so tožniku nastali z zastopanjem njegovega pooblaščenca na seji disciplinske komisije, v zvezi z obravnavo njegovega ugovora. Navaja, da je tožnik zahteval tudi povračilo teh stroškov, vendar mu jih prvostopenjsko sodišče ni priznalo, niti ni njegovega zahtevka v tem delu zavrnilo, čeprav je bil njegov pooblaščenec na seji komisije navzoč.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja na dejstvo, da prvostopenjsko sodišče tožniku ni priznalo vseh potrebnih stroškov v obravnavani zadevi.

Priznani stroški v višini 975 točk oz. 85.215,00 SIT ne vključujejo stroškov za zastopanje tožnika na seji disciplinske komisije z dne 6.11.1998, na katero je bil vabljen tudi tožnik skupaj s svojim pravnim zastopnikom, ki se je seje tudi udeležil, kot izhaja iz pisnega odpravka sklepa disciplinske komisije z dne 6.11.1998 (priloga A 6). Ker tudi ti stroški spadajo med potrebne stroške v smislu 1. odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 27/90), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in poleg prisojenih stroškov v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 7/95) priznalo tožniku še naslednje stroške: 300 točk za zastopanje na seji komisije (Tar. št. 9), 160 točk zaradi izgube časa v času potovanja (13. člen OT), 10 točk za vlogo, s katero je bila tožba umaknjena (Tar. št. 33, 4. točka), kilometrino v višini 8.400,00 SIT ter cestnino v višini 980,00 SIT, kar skupaj znaša 50.458,00 SIT. Za ta znesek so bili torej stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, zvišani. Tožena stranka je torej dolžna povrniti tožniku znesek 135.673,00 SIT (namesto z izpodbijanim sklepom prisojenega zneska 85.215,00 SIT).

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani in je bilo materialno pravo - tj. določbe o stroških postopka v ZPP ter Odvetniški tarifi - zmotno uporabljeno, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, kot izhaja iz izreka.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki, ki je s pritožbo uspela, tudi stroške pritožbenega postopka, odmerjene v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Tar.št.13, 16/1).

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).