Jedro

Znesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.

Izrek

Pritožba zoper 2. točko izreka glede plačila predujma v znesku 17.357,13 EUR se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. št. 17 v zvezi s popravnim sklepom proc. dej. 19) začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (točka 1 izreka). Upniku - predlagatelju je naložilo, da mora založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v znesku 17.357,13 EUR (točka 2 izreka) ter imenovalo upraviteljico, ki naloge v postopku opravlja preko pravnoorganizacijske oblike odvetnica (točki 3 in 4 izreka).

2. V obrazložitvi je navedlo, da je predlog upnika za začetek postopka prisilne poravnave v skladu z določili 141. člena ZFPPIPP oziroma drugim odstavkom 221j. Člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, so predlogu priložene vse priloge iz tretjega odstavka 221j. Člena ZFPPIPP in da ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena ZFPPIPP. Zato je začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP v zvezi z 8. odstavkom 221j. člena ZFPPIPP) in imenovalo upravitelja (šesti odstavek 221j. člena ZFPPIPP).

3. Znesek predujma za stroške postopka prisilne poravnave je sodišče prve stopnje določilo na podlagi ocene nadomestil iz drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP, vključenih v nagrado upravitelja, ki jih je odmerilo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS št. 91/08 s spremembami inn dopolnitvami, v nadaljevanju Pravilnik). Pri tem je upoštevalo, da je dolžnik po podatkih AJPES majhna družba, da bo v postopku predvidoma prijavljenih do 350 terjatev in da bo postopek trajal šest mesecev.

4. Zoper sklep se je pritožil upnik-predlagatelj stečajnega postopka, ki sklep izpodbija v točki 2 izreka. V pritožbi (proc. dej. 147) uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da določi nižji znesek predujma za stroške prisilne poravnave oziroma sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v nov postopek prvostopenjskemu sodišču. 5. Upnik-predlagatelj v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni podalo ustrezne obrazložitve, na podlagi česa je določilo konkretno višino nagrade, saj se je pri odmeri nadomestila upravitelja za preizkus terjatev po 9. členu Pravilnika sklicevalo na dolžnikov postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki pa je že pravnomočno ustavljen, zato v tem delu navedenega sklepa ni mogoče preizkusiti. Ker na dan izdaje sklepa in odmere nadomestil sodišču ne more biti znano, koliko upnikov bo prijavilo svoje terjatve, mora sodišče, upoštevaje siceršnjo maksimizacijo nadomestil po višini, upoštevati, da zgolj ocenjuje višino prijav. V smislu pravilne ugotovitve dejanskega stanja je treba upoštevati, da je na dan vložitve pritožbe terjatve prijavilo le nekaj deset upnikov, rok za prijavo terjatev se izteče 2. 11. 2016, zato bi moral biti odmerjen znesek nadomestil nižji. Vnaprejšnje zaračunavanje stroškov tudi ni primerno, saj bi upnik s tem denarjem lahko razpolagal in plačilo predujma predstavlja hudo likvidnostno obremenitev upnika. Po končanem postopku pa je mogoče narediti poračun za stroške postopka na podlagi dejanskih okoliščin.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Skladno s tretjim odstavkom 153. člena ZFPPIPP, ki se na podlagi osmega odstavka 221j. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za primere, ko začetek prisilne poravnave nad dolžnikom predlaga upnik, mora sodišče s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave naložiti predlagatelju založitev predujma za stroške postopka prisilne poravnave in mu določiti rok za plačilo predujma. Prvostopenjsko sodišče je pri oceni višine predvidenih stroškov v višini nadomestil, ki gredo upravitelju po drugem odstavku 103. členu ZFPPIPP, upoštevalo navedbe upnika-predlagatelja, podatke dolžnika iz nedavno zaključenega postopka poenostavljene prisilne poravnave St 000/2016 ter povprečno trajanje postopkov prisilne poravnave šest mesecev.

8. Nadomestilo za preizkus terjatev in nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja in sprejetju prisilne poravnave (1. in 2. točka drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP) se določita v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po 171. členu zakona (4. točke prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP) pa se določi za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave.

9. Pritožnik oporeka pravilnosti izračuna predvidene nagrade upravitelju za preizkus terjatev po 1. točki drugega odstavka 103. člena ZFPPIPP v zvezi z 9. členom Pravilnika in navaja, da se odločitve sodišča prve stopnje v tem delu ne da preizkusiti, kar pa ne drži. V postopku poenostavljene prisilne poravnave, v katerem je sodeloval tudi pritožnik, je dolžnik predložil posodobljeni seznam terjatev navadnih upnikov z dne 18. 5. 2016, iz katerega izhaja, da je na seznamu navedeno 312 navadnih terjatev (proc. dej. 29 v spisu St 000/2016). Ker upnik- predlagatelj v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave v zvezi s kriterijem števila prijavljenih terjatev ni navedel ničesar, je sodišče prve stopnje povsem logično upoštevalo notarsko overjeni seznam terjatev, ki ga je v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki se je vodil pred istim sodiščem, sodišču predložil dolžnik konec maja 2016. Ob pomanjkanju drugih konkretnih podatkov in preteku le približno štirih mesecev od predložitve navedenega seznama do začetka postopka prisilne poravnave, v obravnavanem primeru ni bilo pričakovati, da bi pri dolžniku prišlo do večjih sprememb pri stanju terjatev. Sodišče prve stopnje se je pri oceni števila terjatev utemeljeno oprlo na navedene podatke dolžnika. Ocenilo je, da bo v postopku prisilne poravnave predvidoma pravočasno prijavljenih do 350 terjatev. Dejstvo, da je bil postopek poenostavljene prisilne poravnave končan, ne pomeni, da sodišče navednih podatkov, ki so mu bili znani, ne bi smelo upoštevati. Točnega števila terjatev, ki bodo prijavljene pa ni mogoče natančno že vnaprej predvideti. V tej fazi postopka je mogoče pričakovati, da lahko terjatve v postopku prisilne poravnave prijavi vsak upnik.

10. Upnik-predlagatelj je imel možnost, da v predlogu za začetek postopka navede, da bo prijavljenih manjše število terjatev oziroma le nekaj terjatev in obrazloži razloge za tako ravnanje ostalih upnikov. Na upniku-predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo drugačno oziroma nižjo višino predujma. Dejstvo, da so terjatve v postopek prisilne poravnave do dne vložitve obravnavane pritožbe prijavili le nekateri upniki, pa za določitev višine predujma ni odločilno. Znesek predujma za stroške prisilne poravnave sodišče prve stopnje določi glede na podatke o dolžnikovem poslovanju s katerimi razpolaga ob izdaji sklepa o začetku prisilne poravnave. To je v obravnavanem primeru tudi storilo.

11. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določitvi višine predujma upoštevati likvidnostno stanje upnika, ki mu bo zaradi previsokega predujma nastala škoda, ker ne bo mogel razpolagati z založenimi denarnimi sredstvi Predlagatelj, ki poda predlog za začetek postopka, je dolžan plačati predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave v zakonsko določenem obsegu, ne glede na svoje finančno stanje.

12. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zevzi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.