Jedro

Pri dokaznem predlogu zagovornika na koncu glavne obravnave in v pritožbi je šlo le za pavšalno sklicevanje na neko neopredeljeno dokumentacijo o obsojenčevem poslovanju, pri čemer pa niti za eno samo listino iz te dokumentacije niso bile navedene nobene formalne ali vsebinske označbe, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o stvarnem obstoju, dosegljivosti in primernosti listin za dokazovanje pomembnih dejstev, zagovornik tudi opredelil natančno, katero dejstvo naj bi se z neko domnevno obstoječo dokumentacijo še dokazovalo, zato z zavrnitvijo takšnega "dokaznega predloga" obrambe na glavni obravnavi niso mogle biti kršene pravice obrambe na glavni obravnavi.

Izrek

I. Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrže kot prepozna. II. Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Temeljno sodišče je s sodbo spoznalo obt. za krivega v izreku pod 1 nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 3. in 1. odstavku 171. člena KZ RS in pod točko 2 kaznivega dejanja goljufije po 3. in 1. odstavku 171. člena KZ RS. Obsojen je bil za dejanje pod točko 1 na kazen 3 leta zapora in za dejanje pod točko 2 na kazen 4 leta zapora, nato pa mu je bila izrečena enotna kazen 5 let zapora, v to kazen pa mu je bil vštet pripor. S sodbo višjega sodišča sta bili pritožbi obtoženčevega zagovornika in javnega tožilca zavrnjeni kot neutemeljeni in potrjena sodba sodišča prve stopnje.

Obsojenec in njegov zagovornik sta vložila samostojni zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Obsojenec sam v svoji vlogi, ki jo sicer imenuje pritožba, izpodbija sodbi sodišč prve in druge stopnje zaradi kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev ustave. Predlaga, naj se pravnomočna sodba spremeni tako, da bo oproščen obtožbe.

Obsojenčev zagovornik se v svoji zahtevi izrecno sklicuje na razlog in 3. točke 427. člena ZKP, ker naj bi bile kršene obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi. Obsojenec je namreč bil na glavni obravnavi prikrajšan za pravico, da dokaže trditve o svoji nedolžnosti. Sodišče, izvedenec in obsojenec so imeli možnost vpogleda samo v razpoložljivo dokumentacijo, ne pa tudi v vso dokumentacijo o poslovanju podjetja, se pravi, da se niso vpogledala vsa dokazila, na podlagi katerih bi lahko bilo dejansko stanje točno in objektivno ugotovljeno. V pravni državi je nevzdržno, da se izvedejo vsi dokazi, ki jih predlaga obtožba in da se samo na podlagi teh dokazov obdolženec obsodi, dokazi, katerih izvedbo pa zahteva sam obdolženec, pa se ne izvedejo s smiselno obrazložitvijo, da mu tako ali tako ne bi uspelo dokazati kaj drugega, kar naj bi mu že dokazala obtožba. Predlaga, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. K delu izreka pod I. Po določbi 425. člena ZKP je treba zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe vložiti v enem mesecu od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodbo. V danem primeru je obs. s podpisom na vročilnici sodne pošiljke potrdil, da je prejel sodbo sodišča druge stopnje dne 3.12.1993. S tem, da je imenovani svojo zahtevo poslal vrhovnemu sodišču z oddajo priporočenega pisma na pošti dne 17.1.1994, je bil rok iz prej omenjene odločbe občutno prekoračen. Zahtevo obsojenca, ki je bila prepozno vložena, je bilo treba v skladu z določbo 3. odstavka 428. člena ZKP (v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije) zavreči. K izreku pod II.

Uveljavljanju zahteve obsojenčevega zagovornika, da so bile kršene pravice obsojenca do obrambe na glavni obravnavi, ker dokazi, ki jih je predlagal, niso bili izvedeni, nikakor ni moč pritrditi. Predvsem iz zapisnika o glavni obravnavi ni videti, da bi dokazni predlogi obsojenca ali njegovega zagovornika ne bili sprejeti. Res je, da je sodišče zavrnilo predlog, ki ga je dal zagovornik na koncu dokaznega postopka, toda ta predlog po svoji vsebini nikakor ni tak, da bi se ga lahko označilo kot dokazni predlog. Namreč o dokaznem predlogu je moč govoriti le, če se pred sodiščem navede, katero dejstvo in na kakšen način oziroma s pomočjo kakšnega dokazila naj se dokazuje. Pri predlogu, ki ga je podal zagovornik na koncu glavne obravnave in ga nato še ponovil v pritožbi, pa je vseskozi šlo le za pavšalno sklicevanje na neko neopredeljeno dokumentacijo o obsojenčevem poslovanju, pri čemer pa niti za eno samo listino iz te dokumentacije niso bile navedene nobene formalne ali vsebinske označbe, na podlagi katerih bi bilo moč sklepati o stvarnem obstoju, dosegljivosti in primernosti listin za dokazovanje pomembnih dejstev. Sicer pa iz tega predloga tudi ni bilo mogoče dovolj natančno videti, katera dejstva se želijo dokazovati. V zahtevi poudarjen obsojenčev interes za dokazovanje, da ni imel namena pridobiti si protipravno premoženjsko korist, marveč je imel namen svoje poslovne obveznosti izpolnjevati, še vedno ne opredeljuje dovolj natančno, katero dejstvo naj bi se z neko domnevno obstoječo dokumentacijo še dokazovalo. Namreč, o takšnem ali drugačnem namenu obsojenca je možno sklepati le posredno iz drugih dejstev, le-ta dejstva pa v izjavi obsojenčevega zagovornika niti približno niso bila označena. Končno, iz omenjene izjave obsojenčevega zagovornika na glavni obravnavi tudi ni mogoče prepoznati tega, da je merila na obrambo obsojenca pred obtožbo. V obrazložitvi sklepa, s katerim je sodišče na glavni obravnavi "dokazni predlog" obsojenčevega zagovornika zavrnilo, se upravičeno pripominja, da vsa dokumentacija, na katero je doslej sam obsojenec opozarjal, ni potrjevala njegovih trditev, pač pa je potrjevala trditve obtožbe. Se pravi, da ni bilo jasno niti to, ali bi domnevna še obstoječa dokumentacija obsojenca razbremenila. Izjava, ki jo je podal obsojenčev zagovornik na koncu dokaznega postopka, je torej imela samo naravo nekakšne predhodne ocene obrambe o stanju dokazov v zadevi, se pravi, da ni bila nikakršen pravilno postavljen dokazni predlog obrambe. Po oceni senata z zavrnitvijo takšnega "dokaznega predloga" pravice obrambe na glavni obravnavi niso mogle biti kršena. Kolikor zahteva obsojenčevega zagovornika ob formalnem sklicevanju na kršitve pravic obrambe skuša še naprej prikazati dejansko stanje kot nezanesljivo ugotovljeno, je treba opozoriti, da vložitev takega izrednega pravnega sredstva iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljena.

Glede na to, da zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne navaja nobenega utemeljenega razloga po 427. členu ZKP, jo je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP (v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije) zavrniti kot neutemeljeno.