Jedro

Osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo kot družinski člani, ZUPJS izrecno določa, pri čemer pa kot navezno okoliščino določa dolžnost preživljanja ne pa prijavo v skupnem gospodinjstvu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze. Po presoji tožene stranke tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice tožena stranka v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZBPP ni upoštevala dohodkov in premoženja njenega moža, kot družinska člana pa ni upoštevala sina A.A., ker iz notarskega zapisa z dne 6. 1. 2015 izhaja, da živi pri očetu, ter hčerke B.B., ker ni predložila potrdila o šolanju. V zvezi s tem je tožena stranka tožnico pozvala, da dostavi navedeno potrdilo, česar pa na poziv strokovne službe niti naknadno po dopolnitvi prošnje, ni storila. Zaradi navedenega je tožena stranka tožnico štela kot samsko osebo v smislu 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). V obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje je tožnica prejela plačo v povprečnem mesečnem znesku 575,54 EUR. Ker tožnica ni predložila nobenega dokazila, da je plačala preživnino za sina, je tožena stranka zaključila, da njen povprečni mesečni dohodek znaša 575,54 EUR, kar pa presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR.

Tožnica v tožbi navaja, da ni mogla predložiti potrdila o šolanju za svojo hčer, ker ga ni prejela do roka, ki ji je bil določen v pozivu za dostavo listin. Navedeno potrdilo je sicer dobila in ga prilaga k tožbi. Čeprav ni pravočasno dostavila potrdila, pa je nesporno, da hči živi pri njej in da ona zanjo finančno skrbi. Iz potrdila gospodinjske evidence je namreč razvidno, da je hči prijavljena v skupnem gospodinjstvu s tožnico, zato bi jo bilo treba že iz tega razloga šteti kot družinskega člana. Tako je odločilo tudi sodišče v pravdnem postopku v okviru odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks. Pri tem pa sta oba organa uporabila isti predpis in isti kriterij, zato je sporna odločitev tudi v nasprotju z načelom enakosti in pravne varnosti. Od izdaje izpodbijane odločbe pa so se spremenile tudi njene dejanske okoliščine, ker je ostala brez zaposlitve. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila materialni položaj tožnice in njene družine.

V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek).

V skladu z ZUPJS se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti (člen 123).

V obravnavanem primeru tožnica kot družinskega člana uveljavlja hčerko B.B., ki je že polnoletna in bi se naj po navedbah tožnice redno šolala. Glede navedene okoliščine, ki je bistvena za presojo števila družinskih članov, pa se sodišče strinja s toženo stranko, da tožnica tega dejstva ni izkazala, čeprav jo je tožena stranka k temu izrecno pozvala. V zvezi s tem sodišče meni, da je bil poziv na dopolnitev vloge ustrezen, da je bil tožnici dan tudi primeren rok za dostavo dokazila, prav tako je bila opozorjena na pravne posledice v primeru nepredložitve potrdila. Navedeni poziv je bil tožnici vročen dne 19. 5. 2015 ter je rok potekel dne 27. 5. 2015. Tožnica je nato po pooblaščenki dne 1. 6. 2015 sodišču dostavila določene listine, ne pa tudi potrdila o šolanju za hčerko. Glede tega je v vlogi navedla, da ji potrdila s šole še niso poslali ter da ga bo dostavila v najkrajšem času. Tožena stranka je nato odločbo izdala dne 16. 6. 2015 in vse do tedaj tožnica potrdila ni dostavila.

K tožbi je tožnica sicer predložila fotokopijo potrdila o vpisu (ne pa originala) z dne 29. 5. 2015, iz katerega izhaja, da je hči vpisna v peti letnik poklicno tehniškega izobraževanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Glede na datum izdaje potrdila sodišče meni, da je tožnica do izdaje izpodbijane odločbe imela dovolj časa, da bi sporno potrdilo dostavila, k čemu se je tudi sama zavezala v vlogi z dne 1. 6. 2015. Ker tega ni storila, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pri ugotavljanju premoženjskega stanja pravilno upoštevala le tožnico, ne pa tudi njene hčere. Pri tem sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala hčerko v vsakem primeru upoštevati kot družinskega člana, ker je prijavljena v skupnem gospodinjstvu s tožnico. Osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo kot družinski člani, namreč ZUPJS izrecno določa, pri čemer pa kot navezno okoliščino določa dolžnost preživljanja ne pa prijavo v skupnem gospodinjstvu. Neutemeljen je tudi ugovor neenakega obravnavanja, ker je pravdno sodišče v postopku odločanja o taksni oprostitvi na podlagi iste pravne podlage tožnico oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa tožnica ne zatrjuje, da tudi na podlagi istih dokazil kot v tem postopku. Sodišče pa tudi ne more upoštevati tožbene navedba, da je tožnica sedaj ostala brez zaposlitve, torej brez rednih dohodkov, ker se pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe presoja glede na dejanske okoliščine, kot so obstajale v času izdaje sporne odločbe. Na podlagi spremenjenih okoliščin pa lahko tožnica vloži novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.