Jedro

Tožeča stranka zahteva, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (dopolnilna cenitev izvedenke gradbene stroke), iz iste dejanske podlage drug predmet (višji solastninski delež) oziroma višji denarni znesek. To pa pomeni, da bi moralo že sodišče prve stopnje brez ocenjevanja razlogov iz 1. odstavka 185. člena ZPP dovoliti takšno spremembo tožbe. Ker tega ni storilo, je kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP, oziroma nepravilno ni uporabilo 186. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se objektivna sprememba tožbe z dne 12.03.2010 dovoli.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da objektivne spremembe tožbe z dne 12.03.2010 ne dovoli.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse razloge iz 338. člena ZPP ter predlaga, da se pritožba skupaj s spisom odstopi Višjemu sodišču v Ljubljani kot pritožbenemu sodišču, ki naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli objektivno spremembo tožbe z dne 12.03.2010 ter naloži toženki plačilo stroškov te pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka od izdaje pritožbene odločbe dalje do plačila. Poudarja, da je vodilo, ki je odločilno za presojo ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, načelo ekonomičnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka (1. odstavek 11. člena ZPP). Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo potrebno začeti vse znova (VS RS sodba, II Ips 407/2003). Pomembna je tudi okoliščina, da se dokazni postopek zaradi predlagane spremembe tožbe ni bi podaljšal. Dopustitev objektivne spremembe tožbe bi bila torej smotrna, saj bi se pripomoglo k dokončni ureditvi predmeta, o katerem teče predmetni spor. Zlasti še, ker v obravnavanem primeru ne gre za spreminjanje prvotnega zahtevka z novim zahtevkom, tožnik tožbe namreč ni spreminjal tako, da bi od toženke zahteval nekaj povsem drugega, kar bi lahko opravičevalo zaključek sodišča, da gre za zlorabo procesnih pravic. Sama okoliščina, da je bila zadeva že trikrat obravnavana na pritožbenem sodišču in da se postopek vleče že od leta 2002, pa nikakor ne more biti razlog, da sodišče med drugim tudi iz tega razloga ne priznava tožniku pravice, ki mu jo omogoča določilo 1. odstavka 185. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na zaključke, da obravnavanje spremenjene tožbe ni nujno smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, saj bo razmerje med strankama dokončno urejeno tudi, če sodišče odloči o dosedanji tožbi. Upoštevalo je, da je bila tožba vložena že v letu 2002, na višjem sodišču že trikrat vsaj delno razveljavljena in sodišče zato ocenjuje, da je imela tožeča stranka več kot dovolj časa, da se odloči, kakšen zahtevek bo uveljavljala. Večkratno spreminjanje tožbenega zahtevka na način in z vsebino, kot je v tem postopku počela tožeča stranka, sodišče ocenjuje za zlorabo procesnih pravic.

V konkretnem primeru je tožeča stranka spremenila tožbeni zahtevek tako, da je zvišala solastninski delež, ki ga izloča iz zapuščine po pokojnem L. F. (F.). Namesto vtoževanih 8,59% oziroma 859/10000 nepremičnine parc. št. 125/7 v spremenjeni tožbi zahteva delež 11,06% oz. 1106/10000 navedene nepremičnine. Posledično je spremenila tudi podredni tožbeni zahtevek tako, da zahteva izločitev iz zapuščine v denarni vrednosti 21.639,00 EUR, namesto prejšnjih 15.652,35 EUR. V skladu z določbo 186. člena ZPP pa pomeni takšna sprememba tožbe – tako imenovano priviligirano objektivno spremembo tožbe, pri kateri privolitev tožene stranke v spremembo tožbe ni potrebna. Tožeča stranka zahteva, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (dopolnilna cenitev izvedenke gradbene stroke), iz iste dejanske podlage drug predmet (višji solastninski delež) oziroma višji denarni znesek. To pa pomeni, da bi moralo že sodišče prve stopnje brez ocenjevanja razlogov iz 1. odstavka 185. člena ZPP dovoliti takšno spremembo tožbe. Ker tega ni storilo, je kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP, oziroma nepravilno ni uporabilo 186. člena ZPP (1).

Pritožnica pa ima tudi sicer prav, da je dovolitev spremembe tožbe v spornem primeru nujna in smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tudi se zaradi spremembe tožbe ne bi zavlekel pravdni postopek. Gre zgolj za zvišanje tožbenega zahtevka glede na izračun izvedenke. Napačni pa so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da naj bi šlo za zlorabo procesnih pravic. Glede na opisane okoliščine tožeči stranki ni mogoče očitati, da je procesno upravičenje do spremembe tožbe uporabila v nasprotju z namenom tega procesnega upravičenja, prav tako pa tudi ni izkazan škodovalni namen oziroma nasprotovanje dobrim običajem, vestnosti in poštenju (2. odstavek 11. člena ZPP). Sicer pa tudi, če bi bile izkazane okoliščine, ki bi kazale na zlorabo procesnih pravic, to ne bi predstavljalo razloga za odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje. Sankcija za zlorabo procesnih pravic je namreč zgolj izrek denarne kazni (3. odstavek 11. člena ZPP).

Ob povedanem je torej moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in zaradi omenjenih procesnih kršitev spremeniti izpodbijani sklep tako, da je spremembo tožbe dovolilo (2. odstavek 354. člena ZPP).

V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti še o tožbenemu zahtevku, kolikor ga obsega spremenjena tožba, katero je pritožbeno sodišče dovolilo. Šele nato bo lahko pritožbeno sodišče tudi integralno odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank zoper že izdano sodbo ter še o eventuelnih pritožbah pravdnih strank zoper sodbo, s katero bo sodišče odločilo še o delu tožbenega zahtevka iz dovoljene spremembe tožbe.

(1) Glej v dr. D. Wedam Lukič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga (151. - 305. člen); GV Založba, Založba Uradni list, Ljubljana 2006; stran 208.