Jedro

Tudi zahtevo novinarja za dostop do podatkov, ki se nahajajo v državnotožilskem spisu, je treba presojati po določbah tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Ta pa pravico tretje osebe do vpogleda v vsebino državnotožilskega spisa (med drugim) veže na izkazan pravni interes.

Po presoji Vrhovnega sodišča je treba pojem "pravnega interesa" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 glede medijev oziroma novinarjev razlagati ustavnoskladno, in sicer na način, ki upošteva pomen pravice do svobode izražanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 10. člen EKČP. V skladu s tem je pravni interes mogoče priznati tudi novinarju, kadar je dostop do zahtevanih informacij bistven za uresničevanje njegove nadzorne vloge v javnem interesu. Novinar namreč pri dostopu do informacij javnega značaja ne zasleduje svojega osebnega pravnega interesa, pač pa te informacije potrebuje zaradi javnega interesa do obveščenosti.

Že ob jezikovni razlagi besedne zveze "ne škoduje interesom postopka" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 ni mogoča drugačna razlaga, kot da mora za zavrnitev dostopa do podatkov iz tega razloga obstajati neposredna in konkretna nevarnost, da bi razkritje povzročilo določeno škodo za postopek, kar mora vodja državnega tožilstva tudi ustrezno obrazložiti. Do enakega zaključka pripeljejo tudi uporaba namenske, sistematične in ustavnoskladne razlage te določbe.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega državnega tožilstva (v nadaljevanju ODT), številka Kt 4266/2020 LT/me z dne 24. 5. 2021, s katero je to zavrnilo njegovo zahtevo za pridobitev sklepa o zavrženju kazenske ovadbe Lj-Kt/4266/2020 z dne 3. 5. 2021 (1. točka izreka) in ugotovilo, da posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2.ODT je ugotovilo, da se je tožnikova zahteva nanašala na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim, da je del državnotožilskega spisa številka Lj-Kt/4266/2020 in da je bil sestavljen v fazi predkazenskega postopka po vloženi kazenski ovadbi. Odločitev je zato sprejelo na podlagi 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1). Ugotovilo je, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal pravnega interesa. Dodatno je navedlo, da zavrženje kazenske ovadbe samo po sebi ne povzroči učinkov pravnomočnosti, saj lahko v zakonskem roku pregon prevzame oškodovanec. Zato bi razkritje dokumenta v tem primeru lahko škodovalo kasnejši izvedbi kazenskega pregona. ODT je posledično tožnikovo zahtevo za dostop do zahtevanih informacij zavrnilo.

3.S takšno presojo je soglašalo tudi Upravno sodišče. Pojasnilo je, da je 181. člen ZDT-1, ki prosilcu za dostop do informacij, ki se nanašajo na osebne ali druge podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva, nalaga dolžnost izkazati pravni interes, v funkciji uresničevanja več ustavnih pravic (vsaj iz 22. in 39. člena Ustave Republika Slovenije (v nadaljevanju Ustava)). Poudarilo je, da je ob upoštevanju specifičnosti kazenskega postopka, še zlasti nejavnega predkazenskega postopka, zapiranje dostopa do podatkov in dokumentov v državnotožilskih spisih iz 181. člena ZDT-1 utemeljeno s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, določenih v Ustavi. Zakonodajalec je v tem primeru dal začasno prednost interesom preprečevanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter varstvu pravic in svoboščin drugih pred dostopom do osebnih podatkov. S takšno ureditvijo je po naziranju Upravnega sodišča omogočil tudi spoštovanje pravic iz 21. člena (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) ter iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti).

4.Upravno sodišče je presodilo, da tožnikova navedba, da informacije iz sklepa o zavrženju kazenske ovadbe potrebuje, ker je novinar, za pridobitev slednjega ne zadošča, oziroma, da ga okoliščina, da je novinar časopisa A. in medija B., ne odvezuje dolžnosti pojasniti svoj pravni interes, ki se v tem primeru presoja po določbah Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), ki pa mu pravnega interesa ne dajejo.

5.Prav tako je presodilo, da je ODT tožnikovo zahtevo zavrnilo iz zakonitega razloga, ki izhaja iz 181. člena ZDT-1. Ocenilo je, da okoliščina, da kazenski pregon zoper C. C. še ni zastaral, zadostuje za zavrnitev tožnikove zahteve, ne glede na to, da morda informacije kasneje, ko bo nastopilo zastaranje, ne bodo več aktualne.

6.Vrhovno sodišče je s sklepom X DoR 103/2023-6 z dne 10. 1. 2024 revizijo dopustilo glede vprašanj:

a)Ali mora novinar, ki zahteva dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa, dodatno obrazložiti svoj pravni interes ali pa njegov pravni interes izhaja že iz določb ZMed in pomena novinarske funkcije, kot je opredeljena v ustavnosodni praksi?

b)Ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 181. člena ZDT-1, ko je zavzelo stališče, da za zavrnitev zahteve za dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe iz razloga škodovanja interesom postopka zadostuje že okoliščina, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral?

7.Tožnik (v nadaljevanju revident) je na podlagi tega sklepa vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, odločbo ODT z dne 24. 5. 2021 odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8.ODT in Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju VDT) v odgovorih na revizijo predlagata njeno zavrnitev.

K I. točki izreka

9.Revizija ni utemeljena.

10.Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pri odločanju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 370. člena ZPP).

Bistvene navedbe strank

11.Revident navaja, da je treba pri presoji njegovega pravnega interesa iz 181. člena ZDT-1 upoštevati dejstvo, da je novinar. Položaj novinarjev glede dostopa do določenih informacij pa se pomembno razlikuje od položaja drugih prosilcev, saj njihov pravni interes izhaja že iz področne zakonodaje in pomena novinarske funkcije, kot je opredeljena v ustavnosodni praksi. Trdi, da iz 45. člena ZMed izhaja, da imajo mediji in novinarji poseben položaj, ko gre za dostop do informacij, ter da ta od novinarjev ne zahteva, da bi morali svoje zahteve za dostop do informaciji posebej utemeljiti oziroma izkazati pravni interes. Meni, da dejstvo, da kot novinar zahtevane informacije potrebuje za izvrševanje novinarske funkcije, izhaja že iz zakonske opredelitve pojma "novinar" (prvi odstavek 21. člena ZMed), in da njegovo delo temelji na svobodi izražanja (6. člen ZMed). Zahteva po dodatnem utemeljevanju pravnega interesa po njegovem mnenju nasprotuje tudi načinu in načelom novinarskega dela.

12.Revident je prepričan, da ker je novinar, njegov pravni interes prav tako izhaja že iz ustavnosodnega pomena novinarskega dela ter s tem povezane svobode tiska iz 39. člena Ustave in 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Navaja, da novinarji pri poročanju o javno pomembnih temah ne izvršujejo le svojega interesa in pravice do svobode izražanja, temveč zasledujejo zlasti javni interes, in sicer interes javnosti po obveščenosti in s tem interes sprožati javno razpravo, ki je v demokratični družbi nujna. To po revidentovem mnenju velja zlasti pri poročanju o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. V zadevah, v katerih gre za omejevanje svobode izražanja glede novinarskega poročanja, je zato treba posebej skrbno preveriti, ali obstajajo ustavno sprejemljivi razlogi za omejitev. Revident, sklicujoč se na zadeve Roşiianu proti Romuniji, Saure proti Nemčiji in Yuriy Chumak proti Ukrajini, opozarja, da iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) izhaja, da morajo biti podani posebni razlogi za zavrnitev novinarjeve zahteve za dostop do informacij, in da pravni interes za dostop do zahtevanih informacij izhaja že neposredno iz dejstva, da gre za opravljanje novinarske funkcije. Trdi, da se njegov pravni interes tako izraža tudi kot javni interes. Slednji je po njegovem prepričanju v konkretni zadevi izrazito velik, saj se sklep o zavrženju kazenske ovadbe nanaša na ravnanje javnega funkcionarja pri opravljanju javne funkcije, o čemer je javna razprava že potekala. Poročanje o tem pa je po njegovem mnenju v interesu javnosti. Na takšen način se slednji omogoči nadzor nad ravnanjem javnih funkcionarjev. Ker Upravno sodišče pri presoji ni upoštevalo njegovega posebnega položaja in njegove zahteve ni presojalo z vidika uresničevanja svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), je napačno uporabilo materialno pravo ter prekomerno poseglo v njegovo pravico do svobode izražanja.

13.Poleg tega revident meni, da le hipotetična možnost, da bo (pred)kazenski postopek zoper C. C. v prihodnosti ponovno (s)tekel, ker kazenski pregon še ni zastaral, ne spreminja dejstva, da je postopek že zaključen in da zato dostop do zaprošenih podatkov ne more škodovati njegovim interesom. Stališče Upravnega sodišča, po katerem je dostop do informacij iz državnotožilskega spisa mogoč šele po nastopu zastaranja, nesorazmerno omejuje pravico javnosti do seznanjenosti z informacijami v splošnem interesu in ji onemogoča izvajanje nadzora nad delom tožilstva oziroma organov pravosodja. Opozarja, da iz izpodbijane sodbe ne izhajajo posebni razlogi, zakaj bi posredovanje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe škodilo (pred)kazenskemu postopku. Čeprav procesna dejanja v predkazenskem postopku niso javna, to po njegovem mnenju ne pomeni, da so podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah tega postopka, tajni in izvzeti iz dostopa javnosti. Sklep o zavrženju kazenske ovadbe pa po njegovem prepričanju tudi ne more pomeniti kršitve domneve nedolžnosti in škodovati morebitnemu kazenskemu pregonu v prihodnosti.

14.ODT, sklicujoč se na 24. in 39. člen Ustave, v odgovoru na revizijo poudarja, da Ustava dopušča omejitev prostega dostopa do informacij javnega značaja tako, da mora prosilec izkazati pravni interes, in da predhodne faze sodnih postopkov niso javne. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-16/10 z dne 20. 10. 2011 in meni, da je dopustno, da se pridobivanje informacij od državnega tožilstva uredi z zakonom. Pri zahtevi za dostop do dokumenta iz državnotožilskega spisa v konkretni kazenski zadevi se soočijo: (1) pravica tistega, ki dokument zahteva, da se z določeno informacijo seznani, (2) pravica stranke v postopku, da se spoštujejo vse njene ustavne pravice, in (3) interes učinkovite izvedbe kazenskega postopka. Pravila, določena v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podpirajo nemoteno in učinkovito izvedbo kazenskega pregona, hkrati pa se z njimi varujejo tudi ustavno varovane pravice obdolžencev in drugih udeležencev kazenskega postopka.

15.ODT navaja, da tudi 10. člen EKČP omogoča omejitev svobode izražanja in se sklicuje na sodbo ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski, iz katere izhaja, da se presoja, kdaj gre za neupravičen poseg v svobodo govora, opravi na podlagi naslednjih kriterijev: (1) namena zaradi katerega prosilec zahteva dostop, (2) narave zahtevane informacije, (3) prosilčeve vloge in (4) razpoložljivosti informacije. ESČP upošteva tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo zaupne informacije ter ali bi razkritje podatkov nesorazmerno poseglo v pravico posameznika do zasebnega in družinskega življenja. Tudi ESČP presoja, ali je poseg v določene pravice dopusten zaradi varovanja pravice do svobode govora, ki ni absolutna pravica. Glede na to po prepričanju ODT ZDT-1 za dostop do podatkov v državnotožilskih spisih zahteva izkazan pravni interes, s čemer se varujejo pravice obdolžencev in drugih udeležencev postopka ter učinkovita izvedba sodnega postopka.

16.ODT nadalje opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, sklep Vrhovnega sodišča v zadevi Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča v zadevah I U 542/2013 in I U 2287/2011 z dne 11. 9. 2013 in 9. 5. 2012. Iz vseh izhaja, da so procesne določbe specialnejše, ko gre za dostop do sodnih spisov. Poudarja, da je omejitev dostopa namenjena varstvu zasebnosti in človekovega dostojanstva v (pred)kazenskih postopkih ter domneve nedolžnosti (27. člen Ustave). Verjetnost obstoja razlogov za sum, da je bilo očitano dejanje storjeno in da ga je storila ovadena oseba, je namreč lahko zelo majhna. Storilcu pa je krivda dokazana šele s pravnomočno sodbo. Poleg tega bi dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe in objava podatkov iz njega v medijih lahko povzročila nepopravljive posledice za izvedbo poštenega postopka v smislu okuženosti prič, porotnikov in tudi sodišča. ODT opozarja, da so lahko razlogi iz sklepa o zavrženju kazenske ovadbe podobni razlogom za izdajo zavrnilne ali oprostilne sodbe, a s to razliko, da zavrženje kazenske ovadbe ne učinkuje res iudicata.

17.Navaja, da sta zakona, ki urejata dostop do informacij javnega značaja v državnotožilskih spisih, ZDT-1 in ZKP. Poleg tega pa tudi ZMed določa, da se mediju odgovor na zastavljeno vprašanje zavrne, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Javnost ima nesporno pravico biti seznanjena z delovanjem pravosodja, vendar pa razkrivanje podatkov iz konkretnih in nearhiviranih državnotožilskih spisov ne more biti informacija, ki bi prispevala k razpravi o temah, ki so javno pomembne in zadevajo velik del skupnosti. Nadzora nad državnim tožilstvom v konkretnih kazenskih zadevah ne more opravljati javnost, zlasti ne v primerih, ki še niso pravnomočno končani. Presoja konkretnih zadev je pridržana pravosodnim organom.

18.VDT v odgovoru na revizijo podaja smiselno povsem enake navedbe kot ODT.

Zakonska ureditev

19. ZDT-1 določa, da dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena ZDT-1, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom rokov iz prejšnjega stavka lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva (prvi odstavek 181. člena ZDT-1). Poleg tega lahko generalni državni tožilec dovoli vpogled, prepis, kopiranje ali izpis iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva posamezniku, ki izkaže, da podatke iz njih potrebuje za znanstvenoraziskovalno delo. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike, imenike, evidence in spise, ki so arhivirani. Posameznik lahko v podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva vpogleda ali jih prepiše brezplačno, kopira ali izpiše pa jih na svoje stroške. Vpogled, prepis, kopiranje ali izpis se opravi pod nadzorom državnega tožilca ali javnega uslužbenca državnega tožilstva, ki je za to pisno pooblaščen (drugi odstavek 181. člena ZDT-1).

20. ZMed pa določa, da so informacije za medije po ZMed informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih ta posreduje mediju kot odgovor na vprašanje in so vezane na njegovo delovno področje. Informacije morajo biti resnične in celovite (prvi odstavek 45. člena ZMed). Posredovanje informacij za medije lahko ti zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (drugi odstavek 45. člena ZMed).

Glede prvega dopuščenega vprašanja

21. Vrhovno sodišče je že v sodbi v zadevi X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 - v kateri se je procesno dejansko stanje sicer razlikovalo od obravnavane zadeve v tem, da prosilec za dostop do informacij ni bil novinar - presodilo, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni.

22. V obravnavani zadevi mora Vrhovno sodišče svoje predhodno stališče nadgraditi. Da bi odgovorilo na dopuščeni revizijski vprašanji, se mora namreč najprej soočiti z dilemo, kateri zakon je treba uporabiti, ko dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa zahteva prosilec, ki je novinar po ZMed.

23. Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v zvezi z ZDT-1 kot ZMed postavlja isto vprašanje, in sicer, ali je državno tožilstvo kot državni organ dolžno oziroma upravičeno posredovati informacije določeni osebi, ki je zanje zaprosila, ali ne. ZDT-1 namreč v prvem odstavku 181. člena inter alia določa, da ima pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka in če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vprašanja ki se postavljajo pa so, ali je položaj novinarja, ki se sklicuje na ZMed, glede dostopa do informacij iz javnotožilskega spisa, enak katerikoli drugi fizični ali pravni osebi, nadalje na kateri zakonski podlagi lahko zahteva informacije ter kakšen pravni interes mora ob tem izkazovati.

24. Mediji ustvarjajo in razširjajo programske vsebine med drugim z namenom uresničevanja pravic državljank in državljanov Republike Slovenije in drugih oseb do javnega obveščanja in do obveščenosti. Kot izhaja iz 6. člena ZMed temelji dejavnost medijev na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Novinarji, kot nosilci novinarskega dela, svoje delo opravljajo z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem in razvrščanjem informacij za objavo prek medijev, izhajajoč iz pravice do svobode izražanja kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 10. člen EKČP. Da lahko novinarji uresničujejo svojo temeljno funkcijo obveščanja javnosti, jim mora biti, tako kot vsem drugim fizičnim in pravnim osebam omogočen dostop do informacij javnega značaja.

25. ZMed se glede dostopa medijev do informacij javnega značaja v ključnih delih sklicuje na ZDIJZ. Tako v drugem odstavku 45. člena določa pravico medijev, da lahko posredovanje informacij za medije zahtevajo od vseh organov (torej tudi od državnega tožilstva), ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, torej ZDIJZ. Poleg tega se na ZDIJZ sklicuje glede izjem pri dostopu do informacij za medije (peti odstavek 45. člena ZMed), glede organa, ki odloča o pritožbi zoper zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje (deseti odstavek 45. člena ZMed), in glede organa, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem določb 45. člena ZMed (dvanajsti odstavek 45. člena ZMed).

26. Na podlagi teh splošnih določb torej novinarji lahko dostopajo do vseh informacij javnega značaja od vseh organov po ZDIJZ, kar pa ne velja za informacije iz sodnih in tožilskih spisov v (pred)kazenskih zadevah. Vrhovno sodišče je namreč že v omenjeni zadevi X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 jasno obrazložilo, da imajo pri dostopu do teh informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDT-1 v 181. členu ureja pravico (različnih oseb) do seznanitve s podatki, s katerimi razpolaga državno tožilstvo v zvezi z njegovimi pristojnostmi. Te določbe so omejene na specifične dokumente oziroma informacije, ki se vodijo v zvezi z določenimi postopki in pristojnostmi državnega tožilstva. ZDT-1 tako ureja posebna pravila za dostop do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem postopkom in pravicami oseb, ki se v njih nahajajo, posebej prilagojene omejitve.

27. Navedeno pomeni, da je treba tudi zahtevo novinarja za dostop do podatkov, ki se nahajajo v državnotožilskem spisu, presojati po določbah tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Ta pa pravico tretje osebe do vpogleda v vsebino državnotožilskega spisa (med drugim) veže na izkazan pravni interes.

28. ZDT-1 niti ZKP pravnega interesa za vpogled v državnotožilski spis ne opredeljujeta. V pravni teoriji in sodni praksi pa je sicer uveljavljeno stališče, da mora biti pravni interes praven (torej oprt na zakon ali drug predpis), oseben, konkreten in neposreden. Poleg tega je Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011, ko je obravnavalo pravico tretje osebe do vpogleda v upravni spis na podlagi drugega odstavka 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki sicer zahteva izkazano pravno korist, pojasnilo, (1) da je ta pravica namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku, (2) da pravna korist ni nujno s področja upravnega prava, temveč se lahko opira na katerikoli zakon, in (3) da je namen te pravice, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja.

29. Smiselno bi to veljalo tudi za pravico tretje osebe do vpogleda v državnotožilski spis, ki je bila v pravni red prvič vnesena z novelo B takratnega Zakona o državnem tožilstvu (ZDT), in sicer (kot izhaja iz predloga ZDT-B) z namenom odprave pravne praznine v ZDT, ki ni urejal pravice do vpogleda strank, ki imajo "zakonit interes" za pregled spisov, vpisnikov oziroma dokumentacije državnega tožilstva (na primer oškodovanci za ugotovitev, ali je podana ovadba ali vložen obtožni predlog).

30. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča pojem "pravnega interesa" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 glede medijev oziroma novinarjev razlagati ustavnoskladno, in sicer na način, ki upošteva pomen pravice do svobode izražanja, kot jo zagotavljata 39. člen Ustave in 10. člen EKČP. V skladu s tem je pravni interes mogoče priznati tudi novinarju, kadar je dostop do zahtevanih informacij bistven za uresničevanje njegove nadzorne vloge v javnem interesu. Novinar namreč pri dostopu do informacij javnega značaja ne zasleduje svojega osebnega pravnega interesa, pač pa te informacije potrebuje zaradi javnega interesa do obveščenosti.

31. Tako je ESČP v sodbi zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski z dne 8. 11. 2016 že presodilo, da v okoliščinah, v katerih je dostop do informacij bistven za uresničevanje pravice prosilca do sprejemanja in posredovanja informacij, zavrnitev tega dostopa lahko pomeni poseg v to pravico. Načelo zagotavljanja pravic iz EKČP na praktičen in učinkovit način zahteva, da se prosilcu v takšnem položaju omogoči sklicevanje na varstvo iz 10. člena EKČP. ESČP je med drugim poudarilo, (1) da je za učinkovanje 10. člena EKČP treba ugotoviti, ali je bil dejanski namen iskanja informacij res uresničevanje pravice do svobode izražanja in da je dostop do informacij nujen, kadar bi njihovo prikrivanje oviralo ali bistveno okrnilo uresničevanje posameznikove pravice do svobode izražanja, (2) da morajo informacije, podatki ali dokumenti, do katerih se zahteva dostop, načeloma prestati preizkus javnega interesa, da bi bilo njihovo razkritje upravičeno v smislu EKČP, in da je od okoliščin posameznega primera odvisno, kaj predstavlja zadevo javnega interesa, ter (3) da je pri presoji, ali je država z zavrnitvijo dostopa do informacij posegla v prosilčeve pravice iz 10. člena EKČP, že večkrat pomembno težo med drugim pripisalo prav vlogi prosilca kot novinarja. Pri tem je ESČP posebej poudarilo, da je v interesu demokratične družbe, da se tisku omogoči, da opravlja svojo ključno vlogo "javnega nadzornika" (angl. "public watchdog") pri posredovanju informacij o vprašanjih javnega pomena. Tudi v kasnejši sodbi v zadevi Studio Monitori in drugi proti Gruziji z dne 30. 1. 2020 - v kateri je bil predmet spora dostop do sodnega spisa v kazenski zadevi, ki sta ga med drugim zahtevali novinarska organizacija in novinarka - je ESČP ponovilo, da se pravica dostopa do informacij, ki jih hrani javni organ, (med drugim) lahko vzpostavi v okoliščinah, v katerih je dostop do informacij ključen za posameznikovo uresničevanje njegove pravice do svobode izražanja (10. člen EKČP). V zvezi s tem je ponovilo navedena merila iz sodbe v zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski z dne 8. 11. 2016.

32. Izpolnjenost predstavljenih meril pa mora po presoji Vrhovnega sodišča novinar, ki zahteva dostop do podatkov v državnotožilskem spisu, v posamezni konkretni zadevi tudi obrazložiti oziroma izkazati. Zakonska zahteva iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 namreč pomeni, da ni dovolj, da oseba (v tem primeru novinar) pravni interes (zgolj) zatrjuje, temveč ga mora tudi aktivno izkazati. V tem smislu je zakonska določba jasna in od te zahteve tudi praksa ESČP ne dopušča nobenih izjem. To pomeni, da mora novinar, ki želi vpogledati v državnotožilski spis, že v svoji vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njegov pravni interes v smislu predstavljene sodne prakse ESČP glede pravice do svobode izražanja iz 10. člena EKČP, ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi. Šele na tej podlagi lahko vodja pristojnega državnega tožilstva presodi, ali je novinarjeva vloga utemeljena oziroma neutemeljena. To je tudi v skladu s stališči sodne prakse ESČP. V že navedeni zadevi Studio Monitori in drugi proti Gruziji z dne 30. 1. 2020 je namreč ESČP presodilo, da novinarska organizacija in novinarka nista izpolnili meril, saj nista pojasnili, zakaj sta potrebovali dovoljenje za vpogled v kazenski spis in zakaj bi bili zahtevani dokumenti potrebni za uresničevanje njune svobode sprejemanja in posredovanja informacij drugim. Pri tem drugačno stališče ESČP ne izhaja niti iz sodbe v zadevi Yuriy Chumak proti Ukrajini z dne 18. 3. 2021, na katero se sklicuje revident. V njej je ESČP presodilo le, da je pritožnik glede na okoliščine konkretnega primera relevantna merila izpolnil, saj je v svoji vlogi navedel, da informacije potrebuje v okviru svojega novinarskega dela, v njej v zvezi z zahtevanimi podatki poudaril pomen preglednosti delovanja in odločitev javnih organov ter opozoril, da želi preveriti, ali novoizvoljena oblast ravna v skladu z razglašenimi vrednotami.

33. Odgovor na prvo dopuščeno revizijsko vprašanje, ali mora novinar, ki zahteva dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa, dodatno obrazložiti svoj pravni interes ali pa ta izhaja že iz določb ZMed in pomena novinarske funkcije, kot je opredeljena v ustavnosodni praksi, je torej, da mora novinar svoj pravni interes iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 obrazložiti v okvirih, ki izhajajo iz te sodbe.

Glede drugega dopuščenega vprašanja

34. Poleg tega mora vodja pristojnega državnega tožilstva pri presoji, ali se novinarju dopusti dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa na podlagi tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 poleg izkazovanja pravnega interesa upoštevati še, (1) da se s tem ne posega v določbe prejšnjega stavka, to je v določbe, da lahko pred zastaranjem kazenskega pregona oziroma pred pravnomočnostjo sodbe posamezniki, na katere se podatki nanašajo, in druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena ZDT-1, dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča, ter (2) da se z dovolitvijo dostopa ne škoduje interesom postopka, njegovi tajnosti ali zasebnosti oseb. V tem okviru je torej vodja državnega tožilstva kljub novinarjevemu izkazanemu pravnemu interesu za dostop do podatkov v državnotožilskem spisu dolžan zaščiti učinkovito izvedbo kazenskega postopka ter ustavno varovane pravice obdolžencev in drugih udeležencev kazenskega postopka ter novinarjevo vlogo za dostop do teh podatkov zavrniti, kot pravilno opozarjata prvotoženka in drugotoženka.

35. Nadaljnje vprašanje pa je, ali lahko vodja državnega tožilstva dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa zavrne, ker bi njihovo razkritje škodovalo interesom postopka, pri čemer kot edini razlog za to navede dejstvo, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral. Vrhovno sodišče sodi, da za utemeljitev "škodovati interesom postopka" navedeno ne zadošča. Že ob jezikovni razlagi besedne zveze "ne škoduje interesom postopka" namreč ni mogoča drugačna razlaga, kot da mora za zavrnitev dostopa do podatkov iz tega razloga obstajati neposredna in konkretna nevarnost, da bi razkritje povzročilo določeno škodo za postopek, kar mora vodja državnega tožilstva tudi ustrezno obrazložiti.

36. Do enakega zaključka pripeljeta tudi uporaba namenske in sistematične razlage te določbe. Prva poved prvega odstavka 181. člena ZDT-1 namreč določa, da dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo posamezniki, na katere se nanašajo, ali druge osebe, ki so v njih navedene v zvezi s pristojnostmi iz prvega odstavka 19. člena ZDT-1, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Druga in tretja poved tega odstavka pa urejata izjemi, ko je dostop do podatkov (iz državnotožilskega spisa) mogoč že pred zastaranjem kazenskega pregona ali pred pravnomočnostjo sodbe. Zato bi bila razlaga, po kateri pojem "škodovati interesom postopka" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 pomeni že zgolj to, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral, v nasprotju z namenom te zakonske določbe.

37. Tudi ustavnoskladna razlaga tega pojma vodi do enakega zaključka. Ugotovitev, da bi razkritje določenega podatka oziroma dokumenta škodovalo interesom postopka, namreč pomeni, da se novinarju dostop do informacij, katerih razkritje je sicer v javnem interesu, zavrne. V takšnih primerih, kadar lahko ukrepi, ki jih sprejemajo nacionalni organi, odvračajo sodelovanje tiska - enega od družbenih čuvajev - v javni razpravi o zadevah upravičenega javnega interesa, pa je po presoji ESČP potrebna njegova najstrožja presoja.¹⁶ Takšen poseg v novinarjevo pravico do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP je dopusten le, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena: (1) da je poseg predpisan z zakonom, (2) da zasleduje enega ali več zakonitih ciljev iz tega odstavka in (3) da je nujen v demokratični družbi.¹⁷ Slednjemu pogoju pa po oceni Vrhovnega sodišča ni zadoščeno zgolj z navedbo, da kazenski postopek še ni zastaral.

38. Odgovor na drugo dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 181. člena ZDT-1, ko je zavzelo stališče, da za zavrnitev zahteve za dostop do sklepa o zavrženju kazenske ovadbe iz razloga škodovanja interesom postopka zadostuje že okoliščina, da kazenski pregon zoper osumljenca še ni zastaral, je tako nikalen.

Revizijska presoja v obravnavani zadevi

39. V obravnavani zadevi je pravnomočno ugotovljeno, da je revident kot novinar pri ODT 18. 5. 2021 vložil zahtevo za pridobitev sklepa o zavrženju kazenske ovadbe številka LJ-Kt/4266/2020 z dne 3. 5. 2021, ki je del državnotožilskega spisa številka LJ-Kt/4266/2020, in da v njej svojega pravnega interesa za pridobitev tega sklepa ni zatrjeval.

40. Upravno sodišče je zato presodilo, da le revidentova navedba, da informacije iz sklepa o zavrženju kazenske ovadbe potrebuje, ker je novinar, za pridobitev slednjega ne zadošča, oziroma, da ga okoliščina, da je novinar časopisa A. in medija B., ne odvezuje dolžnosti pojasniti svoj pravni interes iz prvega odstavka 181. člena ZDT-1, ki se presoja po določbah ZMed. Poleg tega je ocenilo, da okoliščina, da kazenski pregon zoper C. C. (na kar se je nanašal navedeni sklep o zavrženju kazenske ovadbe) še ni zastaral, zadostuje za zavrnitev revidentove zahteve za dostop do informacij, ne glede na to, da morda informacije kasneje, ko bo nastopilo zastaranje, ne bodo več aktualne.

41. Upravno sodišče je glede na obrazložena materialnopravna izhodišča pravna pojma "pravni interes" in "škodovati interesom postopka" iz tretje povedi prvega odstavka 181. člena ZDT-1 razlagalo nepravilno. Vendar pa je ob upoštevanju dejanskih okoliščin obravnavane zadeve sprejelo pravilno odločitev, saj revident svojega pravnega interesa za dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa ni (niti) zatrjeval. Pravilna uporaba materialnega prava namreč zahteva, da novinar kot prosilec za dostop do podatkov iz državnotožilskega spisa svoj pravni interes za uresničevaje pravice do svobode izražanja izkaže. Le na tej podlagi je mogoča presoja, ali je novinarjev pravni interes res podan in (zatem) ali bi razkritje podatkov škodovalo interesom postopka.

42. Izključno iz navedenega razloga je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

43. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Odločitev senata

Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

-------------------------------

1Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, točka 23.

2Glej 1. alinejo prvega odstavka 4. člena ZMed.

3Prav tam, točka 23.

4Smiselno sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, točka 18.

5Zlasti Ustavno sodišče je glede pravnega interesa razvilo obsežno ustavnosodno prakso; na primer Nerad, S.: Pravni interes za ustavnosodno presojo zakonov in drugih predpisov, Revus, št. 4/2005, str. 42-73.

6Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011, točka 12.

7Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 55/2002, str. 93.

8Sodba ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski z dne 8. 11. 2016, točka 155.

9Prav tam, točke 158-168.

10Prav tam, točka 167.

11Sodba ESČP v zadevi Studio Monitori in drugi proti Gruziji z dne 30. 1. 2020, točka 39. Navedena merila je ESČP ponovilo tudi v sodbi v zadevi Boris Antonov Mitov in drugi proti Bolgariji z dne 28. 2. 2023.

12Velja, da jasnih določb ni treba razlagati (In claris non fit interpretatio).

13Smiselno sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010, točka 6, in sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 281/2024 z dne 8. 1. 2025, točka 9.

14Sodba ESČP v zadevi Studio Monitori in drugi proti Gruziji z dne 30. 1. 2020, točka 40.

15Sodba ESČP v zadevi Yuriy Chumak proti Ukrajini z dne 18. 3. 2021, točke 29-33.

16Na primer sodba ESČP v zadevi Társaság a Szabadságjogokért proti Madžarski z dne 14. 7. 2009, točka 26.

17Prav tam, točka 30.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o državnem tožilstvu (2011) - ZDT-1 - člen 181, 181/1

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 39

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.