Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na določbo 123. člena ZDavP-1 je za presojo pravočasnosti uvedbe obnove postopka odločilno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni (odmerni) davčni organ izvedel za novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločbe in bi to dejstvo oziroma dokaz lahko navedel kot razlog za obnovo postopka. Takrat začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka. V obravnavani zadevi je davčni organ za to dejstvo izvedel iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu revidentovih osebnih prejemkov in dohodnine, ne pa šele od izdaje odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov za revidenta.
I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 2443/2007-9 z dne 13. 6. 2008 se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje .
II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 24. 8. 2005, s katerim je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek odmere dohodnine za leti 2002 in 2003. Drugostopenjski upravni organ je revidentovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnil z odločbo z dne 11. 10. 2007. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom drugostopenjskega upravnega organa, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve upravnih organov in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.
3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Zatrjuje, da je bila obnova postopka uvedena prepozno. Nova dejstva je davčni organ ugotovil v postopku inšpiciranja revidentovih osebnih prejemkov, kar izhaja iz zapisnika o inšpiciranju osebnih prejemkov in dohodnine za leti 2002 in 2003 z dne 2. 2. 2005. Izdaja odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov ne pomeni, da je davčni organ šele takrat izvedel za nova dejstva, ki so razlog za obnovo postopka odmere dohodnine. Zato je subjektivni rok za obnovo postopka pričel teči z izdajo zapisnika o inšpiciranju z dne 2. 2. 2005. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se njegovi tožbi v celoti ugodi.
4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo v celoti prereka revidentove navedbe in vztraja pri odločitvi ter predlaga zavrnitev revizije.
5. Revizija je utemeljena.
6. Revizija je dovoljena na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
7. Po presoji Vrhovnega sodišča je revident izkazal, da sodna praksa sodišča prve stopnje o pomembnem pravnem vprašanju pravočasnosti obnove postopka odmere dohodnine po 123. členu Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 (Ur. l. RS, št. 25/2005 UPB 1) ni enotna, saj je predložil sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 2442/2007-7 z dne 18. 4. 2008, s katero je bilo ob bistveno enakem pravnem in dejanskem stanju tožbi ugodeno ter izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena davčnemu organu v ponovni postopek. Vrhovno sodišče pa o vprašanju pravočasnosti obnove postopka po določbi 123. člena ZDavP-1 še ni odločalo.
8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.
9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila na podlagi 123. člena ZDavP-1 obnova postopka odmere dohodnine za leti 2002 in 2003 uvedena pravočasno.
10. Davčni organ lahko po določbi 123. člena ZDavP-1 začne po uradni dolžnosti obnovo postopka, če izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Obnovo postopka iz tega razloga lahko začne v šestih mesecih od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Glede na navedeno določbo je po presoji Vrhovnega sodišča za presojo pravočasnosti uvedbe obnove postopka odločilno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni davčni organ izvedel za novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi mogel pripeljati do drugačne odločbe in bi to dejstvo oziroma dokaz lahko navedel kot razlog za obnovo postopka.
Takrat začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka.
11. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa prvostopenjskega upravnega organa izhaja, da je v obravnavani zadevi Davčni urad Ljubljana v postopku inšpiciranja osebnih prejemkov in dohodnine pri revidentu za leti 2002 in 2003 ugotovil, da je revident v letu 2002 in 2003 prejel prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o prevzemu opravljanja storitev in poslov za tujo pravno osebo, katerih pa davčnemu organu ni napovedal niti z mesečnimi napovedmi niti v napovedi za odmero dohodnine. V inšpekcijskem pregledu je bila ugotovljena višina teh prejemkov za leti 2002 in 2003, kakor tudi višina osnove za davek od osebnih prejemkov ter višina tega davka (ki predstavlja akontacijo dohodnine).
12. V postopku uvedbe obnove se ugotavljajo formalni pogoji za uvedbo obnove postopka. Na podlagi določbe 123. člena ZDavP-1 za odločitev o uvedbi obnove postopka zadostuje, da pristojni davčni organ izve za dejstva oziroma dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe. Obnovitveni razlog mora biti verjetno izkazan. Ker so osebni prejemki vir dohodnine (2. člen Zakona o dohodnini – ZDoh), za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine zadošča, da davčni organ izve za dejstvo, da je davčni zavezanec za dohodnino prejel obdavčljive prejemke, ki jih davčnemu organu ni napovedal, saj bi to dejstvo lahko pripeljalo do drugačne odločbe o odmeri dohodnine. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa prvostopenjskega upravnega organa, je davčni organ za dejstvo, da je revident v letu 2002 in 2003 prejel prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o prevzemu opravljanja storitev in poslov za tujo pravno osebo, katerih pa davčnemu organu ni napovedal, izvedel na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda revidentovih osebnih prejemkov in dohodnine za leti 2002 in 2003. 13. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravno stališče prvostopenjskega sodišča, da je v obravnavanem primeru novo dejstvo, ki lahko vpliva na drugačno odmero dohodnine, šele z odločbo ugotovljena višina osebnega prejemka in davka od osebnih prejemkov, in je subjektivni rok iz 123. člena ZDavP-1 začel teči od dneva izdaje odločbe o odmeri davka od osebnih prejemkov za revidenta, napačno. Z odločbo ugotovljena višina odmerjenega davka od osebnih prejemkov je namreč pomembna za izdajo odločbe o odmeri dohodnine (v obnovljenem postopku), ne pa za odločitev o uvedbi obnove postopka.
14. Glede na določbo 123. člena ZDavP-1, ki določa, kdaj začne teči subjektivni šestmesečni rok za uvedbo obnove postopka, je v obravnavani zadevi za pravilno uporabo materialnega prava pomembno, kdaj je stvarno in krajevno pristojni Davčni urad Ljubljana na pravno relevanten način izvedel, da je revident v letu 2002 in 2003 prejel prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o prevzemu opravljanja storitev in poslov za tujo pravno osebo, katerih po davčnem organu ni napovedal, in bi to dejstvo lahko navedel kot razlog za obnovo postopka odmere dohodnine.
15. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (določbe 123. člena ZDavP-1) je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku (na katero je Vrhovno sodišče glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano), namreč ne izhaja, kdaj je davčni organ izvedel za novo dejstvo, zato tudi ni mogoča presoja, ali je bila v tem primeru obnova postopka uvedena pravočasno.
Zato tudi ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe.
16. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo v novo sojenje.
V novem postopku bo tako treba ugotoviti, kdaj je bil izdan zapisnik o inšpiciranju osebnih prejemkov in dohodnine za leti 2002 in 2003 za revidenta, na podlagi katerega je krajevno in stvarno pristojni Davčni urad Ljubljana (91. in 92. člen ZDavP-1) izvedel za novo dejstvo, da je revident prejel z dohodnino obdavčljive prejemke, ki jih davčnemu organu ni napovedal in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbe.
17. Ker je Vrhovno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je na podlagi tretjega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo odločitev o stroških revizijskega postopka za končno odločbo.