Jedro

Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, kar izhaja iz uradne evidence DURS (potrdila), ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Zato je nepravilna odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o upravičenosti do znižanja plačila vrtca upoštevala dohodke iz odločbe o odmeri dohodnine iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je namreč potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, ne glede na to, ali so podatki razvidni iz odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih iz uradnih evidenc DURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo RS Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. ... z dne 11. 12. 2012 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 3. 5. 2012 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev skladno z ZUPJS primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine za predpreteklo leto. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Organ druge stopnje je ob reševanju pritožbe natančno pregledal dokumentacijo v spisu, dohodke in premoženje pa ponovno preveril v Informacijskem sistemu Centrov za socialno delo, nato pa je postopal po 15. čl. ZUPJS. V zakonu je natančno zapisano, kateri podatki se primarno upoštevajo. Mogočih je več razlogov, da odločbe davčnega organa iz preteklega leta ni, vendar je tudi nadaljnje navodilo člena organu povsem jasno. Če odločbe iz preteklega leta ni, se uporabijo podatki iz odločbe davčnega organa iz predpreteklega leta. Takšne podatke je drugostopni organ v Informacijskem sistemu imel na voljo, zato jih je tudi uporabil. Tožena stranka poudarja, da stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni, da podatki še niso znani.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 11. 12. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 3. 5. 2012. S slednjo pa je bilo odločeno, da se tožnici določi plačilo programa vrtca v višini 66,00 % cene programa od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, razliko med znižanim plačilom vrtca in ceno programa, v katerega je otrok vključen, pa krije občina B..

Predmetni spor se nanaša na znižanje plačila vrtca. V 24. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami) je določena meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca. Meja je povprečni mesečni dohodek na osebo. Določeni so dohodkovni razredi, razvidni iz tabele v prvem odstavku 24. člena ZUPJS. Način ugotavljanja materialnega položaja je določen v III. poglavju ZUPJS. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala podatke o dohodkih tožeče stranke iz leta 2009, namesto iz leta 2010, ki je bilo preteklo leto, glede na vložitev vloge za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev.

Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali so bili v letu, ko je prvostopenjski organ odločal o znižanem plačilu vrtca, na razpolago podatki o dohodkih prejetih v preteklem letu, kajti kot je to določeno v drugem odstavku 15. člena ZUPJS, se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki za obračun od davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnica v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (2010) sicer imela dohodke, vendar pa slednji niso presegali zneska splošne davčne olajšave po 1. odst. 111. čl. Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/06). Ta je, upoštevajoč Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine (Ur. list RS, št. 104/09) za leto 2010 znašal 3.100,17 EUR. Zaradi navedenega davčni organ na podlagi 268. čl. Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Ur. l. RS, št. 117/06) ni sestavil informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca. Podatki o tožničinem dohodku za leto 2010 torej niso bili ugotovljeni z odločbo, so pa ob odločanju prvostopenjskega organa bili na voljo v uradni evidenci MF DURS. Da so bili podatki na voljo izhaja tudi iz potrdila DURS z dne 14. 11. 2012, ki ga je tožnica predložila v pritožbenem postopku pri toženi stranki. Ker so bili podatki o materialnem položaju tožnice na voljo in bi jih morala tožena stranka od DURS pridobiti po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS, s tem ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta (2009) (1). Tožena stranka nepravilno interpretira 2. odst. 51. čl. ZUPJS. Ne drži namreč, da stanje, da nekdo ni zavezanec za dohodnino v preteklem letu, dejansko pomeni isto, kot če podatki še niso znani. Brez razpoložljivih podatkov DURS sploh ne bi mogel ugotoviti, da nekdo ni zavezanec za dohodnino. Tožnica, ki zaradi izjemno nizkega dohodka v letu 2010 ni bila zavezanka za plačilo dohodnine in ji v tej posledici ni bila izdana odločba DURS, v smislu pridobitve pravic po ZUPJS ne more biti v slabšem položaju od osebe, katere dohodek v davčnem letu komajda presega znesek splošne olajšave po 1. odst. 111. čl. ZDoh-2 (3.100,17 EUR) in kateri je torej izdana odločba o dohodnini. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je torej potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS. Šele nato se uporabijo podatki, iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oz. pravicah iz javnih sredstev. Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil namreč skladno s 179. čl. ZUP izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Takšno potrdilo pa ima značaj javne listine po 169. čl. ZUP. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je torej izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. Ker tožnica v preteklem letu ni imela obdavčljivih dohodkov po zakonu, ki ureja dohodnino, to pa izhaja iz uradne evidence DURS (potrdilo z dne 14. 11. 2012), že zaradi omenjenega odločitev tožene stranke, ki je upoštevala dohodke iz predpreteklega leta, ni pravilna.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje toženi stranki. Tožena stranka bo tako v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka družine tožeče stranke morala upoštevati dejanski dohodek tožnice v letu 2010, kot izhaja iz potrdila DURS z dne 14. 11. 2012, nato pa bo ponovno odločila o višini plačila za program vrtca.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v odločbi opr. št. Psp 257/2013 z dne 24. 10. 2013