Jedro

Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožniku kot delodajalcu razveljavi delovno dovoljenje št. 05289891055, izdano dne 6. 10. 2010 z veljavnostjo od 11. 10. 2010 do 10. 10. 2011. Prvostopni organ (Zavod RS za zaposlovanje) bo o razveljavitvi delovnega dovoljenja v roku 5 dni od razveljavitve obvestil pristojni organ, ki je izdal dovoljenje za prebivanje in organ pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona.

V obrazložitvi navaja, da so izpolnjeni pogoji za odvzem in razveljavitev delovnega dovoljenja na podlagi 5. točke štirinajstega odstavka 8. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-UPB2), kjer je določeno, da se delovno dovoljenje odvzame in razveljavi, če delodajalec ni prijavil začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena istega zakona. Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje. Če zaradi objektivnih razlogov tujec ne pride v RS takoj po pridobitvi dovoljenja za prebivanje, mora zavezanec v tem roku pisno obvestiti Zavod za zaposlovanje RS in priložiti dokazilo o razlogih za zamudo prijave začetka dela tujca. Iz uradne evidence Ministrstva za notranje zadeve oz. obvestila z dne 10. 1. 2011 je razvidno, da je v obravnavanem primeru tujec pridobil dovoljenje za prebivanje dne 25. 10. 2010, tožnik kot zavezanec pa v zakonskem roku 15 dni od takrat (vročitve dovoljenja za prebivanje) ni prijavil začetka dela tujca, niti ni (v istem roku) Zavod za zaposlovanje RS obvestil o zamudi in o razlogih zanjo (z dokazili). Na podlagi navedenega se, v skladu s 5. točko štirinajstega odstavka 8. člena ZZDT-UPB2, predmetno delovno dovoljenje odvzame in razveljavi.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, so ugotovitve prvostopnega organa točne in utemeljene. Zato je prvostopni organ upravičeno ravnal po določbi 5. točke štirinajstega odstavka 8. člena zakona, ki določa, da se delovno dovoljenje odvzame in razveljavi, če delodajalec ne prijavi začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena Zakona. Pritožbene navedbe, da je tujca želel prijaviti v socialno zavarovanje za krajši delovni čas in da je odločbo o razveljavitvi delovnega dovoljenja prejel istega dne, ko je tujca nameraval prijaviti v socialno zavarovanje, so neutemeljene, saj materialni predpis jasno in nedvoumno določa, da se delovno dovoljenje razveljavi, če delodajalec ne opravi prijave dela tujca v predpisanem roku. O obveznosti prijave dela tujca in posledicah opustitve pravočasne prijave je bil pritožnik poučen tudi v odločbi št. 05289891055 z dne 6. 10. 2010, s katero mu je bilo izdano dovoljenje za prvo zaposlitev obravnavanega tujca. Poznejša prijava začetka dela tujca je v skladu z drugim odstavkom 29.a člena zakona možna le, če tujec zaradi objektivnih razlogov (npr. bolezni, smrti ožjega družinskega člana) ne more priti v Republiko Slovenijo takoj po pridobitvi dovoljenja za prebivanje, vendar mora delodajalec, ki je zavezanec za prijavo dela tujca, v predpisanem roku o tem obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. V obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale poznejšo prijavo dela tujca, niso podane. Ker je torej prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in pravilno uporabil materialni predpis, se pritožba zavrne na podlagi 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Tožnik v tožbi navaja, da se z odločitvijo upravnih organov ne morejo strinjati, saj mu je bilo v podobnem primeru dne 18. 10. 2010 izdano delovno dovoljenje št. 99289892434 za delavca A.A. z veljavnostjo od 20. 10. 2010 do 19. 10. 2011. Tudi njega je prijavil šele dne 1. 2. 2011, pa v tem primeru Zavod RS za zaposlovanje delovnega dovoljenja ni razveljavil. Zato je razveljavitev delovnega dovoljenja v obravnavanem primeru neutemeljena in v nasprotju z ravnanjem upravnega organa v drugem podobnem (navedenem) primeru. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe. V pritožbenem postopku je mogoče presojati le zakonitost odločitve v konkretni upravni zadevi, morebitna opustitev dolžnostnega ravnanja v drugih konkretnih upravnih zadevah ne more vplivati na odločitev v tem pritožbenem postopku. Materialni predpis jasno in nedvoumno določa, da se delovno dovoljenje odvzame in razveljavi, če delavec ne prijavi začetka dela tujca v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje, zato je v predmetni zadevi razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca A.A. pravilna in zakonita. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V odgovoru na ta odgovor tožnik ponavlja svoje tožbene navedbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upravni organ tudi po presoji sodišča zakonito razveljavil predmetno delovno dovoljenje iz razloga, ker delodajalec ni v predpisanem roku prijavil začetka dela tujca tako, kot je to določeno v 29.a členu ZZDT.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 29.a členu ZZDT (med drugim) določeno, da je zavezanec (delodajalec) dolžan v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje opraviti prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji (prvi odstavek). Če tujec zaradi objektivnih razlogov ne pride v Republiko Slovenijo takoj po odobritvi dovoljenja za prebivanje (npr. zaradi bolezni, smrti ožjega družinskega člana), mora zavezanec za prijavo v roku iz prejšnjega odstavka o tem pisno obvestiti Zavod za zaposlovanje in priložiti dokazila o razlogih za zamudo prijave začetka dela tujca. Zavod RS za zaposlovanje lahko na podlagi obrazložitve in dokazil zavezanca odobri poznejšo prijavo začetka dela tujca (drugi odstavek). Če zavezanec ne opravi prijave začetka dela v roku iz prvega odstavka iz tega člena ali če v istem roku ne obvesti Zavoda RS za zaposlovanje in priloži dokazil o razlogih za zamudo iz drugega odstavka, oz. niti v naknadno določenem roku ne opravi prijave začetka dela, se delovno dovoljenje razveljavi (tretji odstavek). V 5. točki štirinajstega odstavka 8. člena istega zakona pa je določeno, da se delovno dovoljenje odvzame in razveljavi, če delodajalec ne prijavi začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena tega zakona.

Iz citiranih zakonskih določb torej jasno izhaja pristojnost in dolžnost prvostopnega upravnega organa, da mora v primerih, kot so navedeni v citiranih dveh členih zakona, razveljaviti in odvzeti delovno dovoljenje tujca.

V obravnavanem primeru dejansko stanje zadeve ni sporno. Tožnik ne prereka dejstva, da je tujec pridobil dovoljenje za prebivanje dne 25. 10. 2010 in da tožnik kot zavezanec v zakonskem 15 dnevnem roku od prejema navedenega dovoljenja ni prijavil začetka njegovega dela, niti v istem roku ni obvestil Zavoda RS za zaposlovanje o zamudi in o razlogih zanjo (z dokazili). Zato so nedvomno nastopile v zakonu določene okoliščine za odvzem in razveljavitev delovnega dovoljenja po citirani 5. točki štirinajstega odstavka 8. člena ZZDT.

Tožbeni ugovor, v smislu katerega je upravni organ v drugem podobnem primeru ravnal drugače in delovnega dovoljenja ni odvzel in razveljavil, je tudi po presoji sodišča neutemeljen iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Morebitna opustitev (verjetno spregled) dolžnega ravnanja upravnega organa v nekem drugem primeru ne utemeljuje takšnega (nezakonitega) ravnanja tudi v obravnavani zadevi. Sklicevanje tožnika na neko drugo upravno zadevo bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonitost postopanja v obravnavani zadevi oz. morebitno arbitrarno stališče (razlago) upravnega organa v zvezi s tem. Ker je v obravnavanem primeru postopanje upravnega organa tudi po presoji sodišča pravilno in zakonito, je torej ta tožbeni ugovor neutemeljen.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo,da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).