Jedro

V času dodelitve BPP upravičenki je že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tar. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tar. št. 18 OT. Ob taki določbi tar. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožniku nagrado odmeri po tar. št. 23 OT.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1843/2019 z dne 14. 7. 2020, se v zavrnilnem delu odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice, št. Bpp 1843/2019 z dne 18. 11. 2019, v višini 121,68 EUR, povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 148,45 EUR. Višji zahtevek tožnika je toženka zavrnila (I. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila upravičenki A. A. z odločbo toženke Bpp 1843/2019 z dne 18. 11. 2019 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku zaradi spremembe stikov in preživnine ter v postopku mediacije, od vključno 7. 7. 2019 dalje. Nepravdni postopek je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1540/2019. Za izvajanje dodeljene BPP je bil določen tožnik. Tožnik je priglasil stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenko, pri čemer je toženka njegovemu predlogu delno ugodila.

3. Toženka je odvetniške stroške odmerila skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje izpodbijanega sklepa znaša 0,60 EUR. Toženka je tožniku nagrado odmerila po IX. poglavju tarifnega dela OT, ki ureja nagrade za zastopanje v nepravdnih postopkih. Po tar. št. 39/1 (prva alineja) OT je tožniku priznala nagrado za posvet z upravičenko, ki hkrati zajema pregled listin, v trajanju do ene ure, priznala nagrado 50 točk (2x 25 točk za vsake začete pol ure posveta). Po tar. št. 23/1 (prva alineja) OT je tožniku za sestavo in in vložitev predloga za zvišanje preživnine in spremembo stikov, ki hkrati zajema predlog za izdajo začasne odredbe, priznala nagrado 100 točk (200 tč x ½). Po tar. št. 46/1 OT je za elektronsko komuniciranje z upravičenko v trajanju do ½ ure tožniku priznala nagrado v višini 25 točk (50 točk x ½). Toženka ob tem pojasnjuje, da je tožnik v predmetnem postopku poleg upravičenke zastopal še dve upravičenki, kot sospornici v nepravdnem postopku, zato je tožniku po tretjem odstavku 7. člena OT za zastopanje več strank v istem nepravdnem postopku priznala tudi povišanje nagrade za 20 % v skupni višini 20 točk (20 % od 100 točk). Navedeno povečanje ne velja za priznane nagrade, ki so časovno ovrednotene (posvet z upravičenko, pregled listin in elektronsko komuniciranje), ker bi v takšnem primeru prišlo do neupravičene podvojitve nagrad odvetniku. Toženka tožniku ni priznala predloga za taksno oprostitev, saj je bila upravičenka v 13. točki obrazložitve odločbe o dodelitvi BPP seznanjena, da je na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, za kar lahko zaprosi sodišče, ki vodi postopek, in predloži odločbo o dodelitvi BPP. Glede na navedeno posebna vloga za oprostitev sodne takse s strani tožnika ni bila potrebna. Toženka je tožniku priznala še pavšalne izdatke za fotokopiranje ter poštne in telekomunikacijske stroške v višini 7,8 točke, kar predstavlja 2% od polne nagrade 390 točk, ki bi tožniku pripadala po OT (brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja nagrade po 17. členu ZOdv).

4. Tožnik zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu toženka neupravičeno ni priznala večjega števila vlog. Pojasnjuje, da je šlo v zadevi za zelo kompleksen postopek, kjer je upravičenka tožniku med postopkom poslala še več dokumentacije (več kot 120 listov dokumentov, ki jih je bilo treba preštudirati), poročila glede stikov, glede spremembe stikov med Covid-19, težav z očetom, njegovega nasilja, potrebne so bile vloge. Nagrado bi bilo treba odmeriti po tar. št. 18 OT, po kateri je osnovna nagrada 300 točk, kolikor tožniku pripada za predlog. Dodatno mu 300 točk pripada za predlog za izdajo začasne odredbe, 100 točk mu pripada za predlog za taksno oprostitev. Tožnik se nadalje sklicuje na 100 e-mailov glede konkretnega delovnega spora, na 20 pogovorov po telefonu, vsaj 6 sestankov v pisarni ter na končno poročilo stranki. Ob tem navaja, da so bile vse vloge argumentirane in specificirane ter je bilo v njih navedeno novo dokazno gradivo. Toženka je odmero stroškov nudenja BPP nepravilno izvedla v delu, ko tožniku ni priznala nagrade za naslednja opravila: urnina, odsotnost iz pisarne ter dnevnica za vsak zagovor in narok in mediacijsko srečanje (tar. št. 6 in 10 OT) – 200 točk, predlog glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, stike, preživnine – 300 točk, predlog za taksno oprostitev – 100 točk, predlog za izdajo začasne odredbe – 300 točk, 6x posvet s stranko in študij dokumentov – 300 točk, 20x e-mail stranki – 200 točk, končno poročilo – 50 točk, 2% materialnih stroškov, 22% DDV, povišanje nagrade za za zastopanje več strank – 20 %. Skupaj tožniku tako pripada 1120 EUR nagrade, ker gre za zastopanje v BPP (kjer pripada ½ nagrade) pa tako še nadaljnjih 560 EUR. Tožnik meni, da je diskriminiran v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP, katerim je v celoti priznana nagrada. Ob tem se sklicuje na kršitev 14. člena Ustave RS ter navaja, da je diskriminiran zaradi svojega poklicnega stanu ter iz razloga, ker je zastopal upravičenca – delavca, kot šibkejšo stranko v delovnem sporu. Navaja tudi, da je izpodbijani sklep neobrazložen. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in spremeni ter tožniku prizna nadaljnjih 560 EUR nagrade, podrejeno pa, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek istemu organu. V vsakem primeru zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

6. Stranka z interesom, upravičenka do BPP, na tožbo ni odgovorila.

7. Senat tega sodišča je s sklepom, I U 1158/2020 z dne 30. 8. 2022, sklenil, da v zadevi odloča sodnik posameznik. Presodil je namreč, da gre enostavno dejansko in pravno stanje zadeve, tako pa so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni v celoti priznala priznala priglašene nagrade in izdatkov za izvajanje BPP.

10. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

11. Tožnik v tožbi uveljavlja, da bi morala toženka nagrado za predlog glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, stikov in preživnine odmeriti po tar. št. 18 OT (in torej ne po tar. št. 23, ki jo je uporabila toženka).

12. V času dodelitve BPP upravičenki je že veljal novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem so postopki zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih nepravdni postopki. Kljub temu v času izdaje izpodbijanega sklepa nagrade za te postopke ni bilo mogoče odmeriti po tar. št. 23 OT. Po tej tarifni številki je bilo sicer mogoče odmeriti nagrado tudi za vse druge nepravdne postopke, ki niso izrecno našteti v IX. poglavju OT, ki ureja tarifo za nepravdni postopek. Vendar pa je za presojo v tej zadevi bistveno, da je bila takrat (in vse do 4. 6. 2022) tarifa za spore zaradi razveze zakonske zveze ter za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih izrecno določena v peti, šesti, sedmi in osmi oziroma deveti alineji drugega odstavka tar. št. 18 OT. Ob taki določbi tar. št. 18 OT, ki se torej izrecno nanaša prav na pravna razmerja, v zvezi s katerimi je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč, toženka ni imela pravne podlage za to, da tožniku nagrado odmeri po tar. št. 23 OT1. 13. Iz navedenega izhaja, da je toženka v postopku nepravilno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), tožba pa je utemeljena. Ker tožnik s slednjo izpodbija zavrnilni del in ker ta v izreku izpodbijanega sklepa ni določno opredeljen, je treba že iz tega razloga tožbi ugoditi in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpraviti.

14. Zaradi racionalnejšega vodenja ponovnega postopka sodišče odgovarja še na tožbeni ugovor, ki se nanaša na tožnikovo upravičenost do nagrade za predlog za izdajo začasne odredbe. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka tožniku (kot že pojasnjeno sicer na podlagi napačne tar. št. OT) priznala nagrado za „sestavo in vložitev predloga za zvišanje preživnine in spremembo stikov, ki hkrati zajema predlog za izdajo začasne odredbe“. Iz tako podane obrazložitve ni jasno, ali je toženka štela, da je predlog za izdajo začasne odredbe del predloga za zvišanje preživnine in spremembo stikov (kar iz slednjega predloga, kot je del upravnega spisa, ni razvidno) ali pa je štela, da je tožnik predlog za izdajo začasne odredbe vložil samostojno (kar iz upravnega spisa sicer ponovno ni razvidno). Ker iz izpodbijanega sklepa obenem ne izhajajo razlogi za toženkino stališče, da nagrada za zvišanje preživnine in spremembo stikov zajema tudi nagrado za predlog za izdajo začasne odredbe, tožbenih navedb o nepravilni odmeri slednje nagrade ni mogoče preizkusiti.

15. Po povedanem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo. Ker sodišče sodi, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, v zadevi ni odločilo samo, pač pa je to na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 v delu, v katerem je izpodbijani sklep odpravilo, vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

16. V tem upravnem sporu je sodišče presojalo pravilno uporabo določb OT - sporna je bila torej le pravilna uporaba prava. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka:**

17. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22% DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v predpisih ni najti. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Enako stališče je sodišče že zavzelo npr. tudi v sodbi, I U 976/2020.