Jedro

Če taksni zavezanec, ki se ne strinja z višino sodne takse, zahteva izdajo odločbe o odmeri takse, je po presoji sodišča, v upravnem postopku zaradi izterjave sodne takse po 29. členu navedenega zakona, odmera sodne takse predhodno vprašanje, za rešitev katerega je po določbi 27. člena istega zakona pristojno sodišče.

Izrek

1.Tožbi se ugodi in se odločba Republiške uprave za javne prihodke v Ljubljani št.417-27/93 z dne 15.6.1993 odpravi. 2.Odločba Republiške uprave za javne prihodke Izpostava Škofja Loka št.417-62/93-DD z dne 30.4.1993 se odpravi in upravni postopek ustavi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke Izpostava Škofja Loka št.417-62/93-DD z dne 30.4.1993, s katero je navedeni prvostopni upravni organ tožnikoma naložil plačilo sodne takse v znesku 320.000 SIT,plačilo kazenske takse v znesku 160.000 SIT ter stroškov opomina v znesku 1.200 SIT, skupaj 481.200,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka zavrača ugovor tožnikov, kolikor se ta nanaša na obstoj taksne obveznosti in tudi ugovor tožnikov glede višine takse. Pri tem se tožena stranka sklicuje na določbo 2.odstavka tarifne številke 1 zakona o sodnih taksah, po kateri se za predlog za izvršbo plača polovica takse iz 1.odstavka te tarifne številke, to je 10.000 točk, na določbo tretjega odstavka tarifne številke 2, po kateri se za sklep o predlogu za izvršbo plača polovico takse iz prvega odstavka tarifne številke 1,to je 10.000 točk ter na določbo drugega odstavka tarifne številke 3, po kateri se za pritožbo zoper sklepe,za katere je predpisano plačilo sodne takse po tretjem odstavku tarifne številke 2, plača taksa po prvem odstavku tarifne številke 1, to je 20.000 točk. Glede vrednosti točke se tožena stranka sklicuje na sklep o uskladitvi vrednosti točke v zakonu o sodnih taksah (Ur.l.RS,št.8/93), po katerem znaša nova vrednost točke od 1.3.1993 8,00 SIT. Uporabo navedenega sklepa utemeljuje z določbo 5.odstavka 7.člena zakona o sodnih taksah, ki določa, da se pri prisilni izterjavi sodne takse uporabi vrednost točke, ki velja na dan, ko uprava za javne prihodke izda taksnemu zavezancu odločbo v smislu 3.odstavka 29.člena navedenega zakona.

Zoper navedeno odločbo tožnika vlagata tožbo. V tožbi navajata, da sta pri sodišču vložila zahtevo za odmero sodne takse. Sodišče prve stopnje je njuno zahtevo s sklepom z dne 24.5.1993 zavrglo, vendar pa je bil ta sklep razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št.II Cp 1052/93 z dne 14.7.1993 ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Razlogi navedenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani kažejo na to, da je sodišče prve stopnje odmerilo takso v nasprotju z zakonom o sodnih taksah. V dopolnitvi tožbe se tožnika sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Ljubljani št.II Cp 1594/93(I487/92) z dne 21.10.1993, s katerim jima je to sodišče odmerilo takso v znesku 62.150,00 SIT, ki sta jo tožnika dne 13.11.1993 tudi plačala. Navedeni sklep in potrdilo o plačani taksi prilagata dopolnitvi tožbe. Tožnika predlagata,da sodišče tako prvostopno kot tudi drugostopno odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo z dne 11.11.1993 tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga,da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. V dopolnitvi odgovora na tožbo z dne 9.12.1993 tožena stranka predlaga, da sodišče pri reševanju zadeve upošteva dopis Temeljnega sodišča v Kranju, enota v Škofji Loki št.487/92 z dne 16.11.1993, ki ga prilaga.

Tožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru je sporna višina sodne takse,ki je bila tožnikoma naložena v plačilo s prvostopno odločbo, izdano na podlagi 29.člena zakona o sodnih taksah (Ur.l.RS,št.1/90,14/91 in 9/91-I.) Tožnika sta že v pritožbi zoper to odločbo navajala, da se z višino sodne takse ne strinjata in sta zato zahtevala izdajo sodne odločbe o odmeri takse. Če taksni zavezanec, ki se ne strinja z višino sodne takse, zahteva izdajo odločbe o odmeri takse, je po presoji sodišča, v upravnem postopku zaradi izterjave sodne takse po 29.členu navedenega zakona, odmera sodne taske predhodno vprašanje, za rešitev katerega je po določbi 27.člena istega zakona pristojno sodišče. Glede na to bi morala tožena stranka pred odločitvijo o pritožbi razčistiti ali ta postopek teče ali ne. Ker tožena stranka ni tako ravnala je izpodbijana odločba nezakonita.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila po izdaji izpodbijane odločbe s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21.10.1993 tožnikoma odmerjena nižja sodna taksa kot jima je bila naložena v plačilo s sporno prvostopno upravno odločbo. Ker ima sodišče v podatkih spisa in sicer v navedenem sklepu višjega sodišča, dovolj podlage za zaključek, da je bila tožnikoma s prvostopno odločbo sodna taksa napačno obračunana in ker je Temeljno sodišče v Kranju, enota v Škofji Loki dne 16.11.1993 predlagalo, da se glede na navedni sklep in glede na to, da sta tožnika sodno odmerjeno takso že plačala, postopek ustavi, je sodišče na podlagi 3.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih samo odločilo o stvari kot je razvidno iz izreka te sodbe. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1.odstavka 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.1/91-I).