Jedro

Postopek izključitve družbenika mora biti v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki (že vnaprej) vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. Družbena pogodba mora določati tudi razloge za izključitev.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni registrski postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o zadevi, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opravilno številko V Pg 345/2024.

2.Zoper takšen sklep se je zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev postopka pritožil predlagatelj in predlagal, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V tej zadevi subjekt vpisa predlaga, da se iz sodnega registra zaradi izključitve iz družbe na podlagi skupščinskega sklepa z dne 12. 7. 2024 izbrišeta skupna imetnika poslovnega deleža v višini 5 % prva udeleženka A. A. in drugi udeleženec B. B., ki sta bivša zakonca, da se na podlagi skupščinskega sklepa z dne 12. 9. 2024 kot imetnika tega deleža vpiše družbo X. d.o.o., da se vpiše spremembo družbene pogodbe in da se iz registra izbriše prokurista C. C.

5.Skupna imetnica deleža prva udeleženka A. A. je vložila ugovor zoper takšen vpis, v katerem je navedla, da je s subjektom vpisa v sodnem sporu, saj ji ta ne priznava družbeniških pravic. Subjekt vpisa se zaveda svojih kršitev in zato so jo izključili iz družbe. Njen skupni imetnik deleža drugi udeleženec B. B. je glasoval za svojo in njeno izključitev, pri tem je B. B. tudi poslovodja in družbenik družbe X. d.o.o., ki naj bi na podlagi spornega sklepa skupščine postala družbenica subjekta vpisa. Skupščina z dne 12. 7. 2024, na kateri je bil sprejet sklep o njeni izključitvi, ni bila sklepčna.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva:

-Prva udeleženka in drugi udeleženec sta bivša zakonca.

-Subjekt vpisa je bil ustanovljen 14. 5.2008, kot družbenik je bil v sodni register vpisan drugi udeleženec z osnovnim vložkom 7.500,00 EUR, za kar je bilo ugotovljeno, da je skupno premoženje udeležencev, ki sta se razvezala.

-Od 26. 5. 2009 sta bila v sodni register vpisana kot družbenika drugi udeleženec in D. D. vsak s 50% deležem na subjektu vpisa.

-Po začetku postopka razveze udeležencev v začetku leta 2018 je drugi udeleženec B. B. 50% delež v subjektu vpisa s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 21. 2. 2018 odsvojil D. D.

-Dne 24. 5. 2019 sta drugi udeleženec B. B. in D. D. ustanovila družbo X., d.o.o.

-Direktor subjekta vpisa in družbe X. d.o.o. je od 24. 5. 2019 drugi udeleženec, D. D. je prokurist te družbe.

-Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 10. 2021 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 18. 8. 2022 je bilo odločeno, da se pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena med B. B. in D. D., ki je drugi družbenik subjekta vpisa, z dne 21. 2. 2018 razveljavi in da 50% poslovni delež v subjektu vpisa predstavlja skupno premoženje A. A. in B. B.

-Na predlog subjekta vpisa je bila pri subjektu vpisa s sklepom Srg 2022/69514 z dne 28. 10. 2022 na podlagi sklepov skupščine z dne 28. 10. 2022 v sodni register vpisana: - sprememba firme iz Y. Z. d.o.o. v Y. W. d.o.o.,- vstop novega družbenika X. d.o.o. z osnovnim vložkom 67.500 € in 90% poslovnim deležem. S tem je skupni delež udeležencev postal 5%.

-Dne 22. 2. 2024 je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (zadeva V Pg 345/2024) prva udeleženka vložila tožbo na ničnost dokapitalizacije z dne 28. 10. 2022 ter ničnost vstopa družbe X., d.o.o. v subjekt vpisa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa glede prekinitve postopka.

-Dne 12. 7. 2024 je bil sprejet (sporni) skupščinski sklep (ki mu prva udeleženka ugovarja v tem registrskem postopku), da se iz sodnega registra zaradi izključitve iz družbe izbrišeta skupna imetnika poslovnega deleža B. B. in A. A. v višini 5 %.

-Dne 12. 9. 2024 je bil sprejet skupščinski sklep o spremembi družbene pogodbe in vpis prenosa poslovnega deleža udeležencev v višini 5% na X. d.o.o.

-Dne 25. 9. 2024 je bil podan obravnavani predlog vpisa v sodni register, da se vpiše izstop udeležencev iz družbe kot skupnih imetnikov 5% deleža in da se vpiše družbo X. d.o.o. na ta delež 5%, da se vpiše spremembo družbene pogodbe z dne 12. 9. 2024 in da se vpiše prenehanje pooblastila prokurista C. C.

7.Prva udeleženka navaja, da so bili na skupščini subjekta vpisa z dne 18. 10. 2022, na katero prva udeleženka A. A. ni bila povabljena, sprejeti sklepi o povečanju osnovnega kapitala družbe subjekta vpisa iz 7.500 € na 67.500 €, da se je novi vložek vplačal v denarju in ga je prevzela družba X. d.o.o., ki je s tem pridobila poslovni delež v višini 90 % osnovnega kapitala. V trenutku sklica skupščine 18. 10. 2022 je bilo tako družbeniku B. B. in D. D. ter družbi X. d.o.o., katere edina družbenika sta B. B. in D. D., na podlagi že omenjene sodbe okrožnega sodišča znano, da ima subjekt vpisa 3 družbenike in sicer A. A. in B. B., ki sta skupaj imetnika 50% deleža, in D. D., ki je imetnik 50% odstotkov deleža v družbi. Namen dokapitalizacije je bil v tem, da se jo prikrajša za njen poslovni delež. Meni, da je bila skupščina z dne 28. 10. 2022 sklicana v ta namen in zato so sklepi, ki so na njej sprejeti, skladno s prvim odstavkom 390. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) nični. Zato je predlagala prekinitev tega registrskega postopka, dokler ne bo odločeno o tem, kakšen je osnovni kapital subjekta vpisa, kakšen je njen delež in o tem, ali je X. d.o.o. sploh družbenik subjekta vpisa, o čemer že poteka v izreku izpodbijanega sklepa citirana pravda. Trdila je tudi, da subjekt vpisa s sklepom o dokapitalizaciji družbe želi zmanjšati skupni delež družbenikov, ki predstavlja skupno premoženje, in s tem njen vpliv na vodenje družbe, saj bo drugi imetnik skupnega deleža B. B. preko družbe X. d.o.o., katere družbenik je, še vedno obdržal pomemben vpliv pri subjektu vpisa. Zatrjuje moralno zavržna ravnanja, ki imajo naravo ničnostnih razlogov, in če se izkažejo za resnična, vplivajo na učinkovitost sklepa skupščine z dne 28. 10. 2022.

8.Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da v kolikor bo v že začetem sodnem postopku ugotovljeno, da je bil vpis sklepa skupščine z dne 28. 10. 2022 o povečanju osnovnega kapitala subjekta vpisa ničen, bo tudi vpis sklepov skupščine z dne 12. 7. 2024 in 12. 9. 2024 materialnopravno neutemeljen, saj so bili sprejeti sklepi s strani družbe X., d.o.o., ki sploh ni družbenik subjekta vpisa.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ko presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Veljavnost sklepa skupščine, na katerem temelji predlog za vpis, je torej predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred odločitvijo registrskega sodišča o predlaganem vpisu v sodni register in ga lahko registrsko sodišče reši samo, če ni v drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena Zakona o sodnem registru, ZSReg).

10.Sodišče prve stopnje pa se je v konkretnem primeru odločilo, da je odločitev o predhodnem vprašanju v tej zadevi odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, zato je prekinilo postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (drugi odstavek 33. člena ZSReg). Pri tem udeležencev postopka ni napotilo na pravdo, saj pravda o spornem vprašanju že teče.

11.Sodišče prve stopnje je kot sporna ugotovilo dejstva, povezana z zatrjevano ničnostjo skupščine z dne 12. 10. 2024 in 12. 9. 2024, da naj bi o izključitvi družbenikov, spremembi družbene pogodbe in prenehanju pooblastila prokurista odločal družbenik, za katerega ni povsem jasno, ali je sploh družbenik, to je družba X. d.o.o., o čemer teče spor V Pg 345/2024. Sodišče prve stopnje je tako do odločitve sodišča o ničnosti sklepa skupščine z dne 12. 10. 2022 o povečanju osnovnega kapitala subjekta vpisa prekinilo registrski postopek vpisa izključitve skupnih imetnikov poslovnega deleža v višini 5 %, ki je vpisan pod zaporedno številko 305724 v korist B. B. in A. A., vpisa spremembe družbene pogodbe in prenehanje pooblastila C. C.

12.Iz določbe 34. člena ZSReg izhaja, da mora registrsko sodišče pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe ob uporabi 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba o vpisu) preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Poleg tega pa mora v skladu s 4. točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno utemeljenost predloga.

13.V navedeni zadevi je bil torej predlagan vpis izbrisa udeležencev kot skupnih imetnikov deleža v subjektu spisa na podlagi pogodbene izključitve, torej na podlagi določb družbene pogodbe (prvi odstavek 501. člen ZGD-1). Upoštevaje 1. točko drugega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu je predlagatelj predlogu za vpis izključitve družbenikov priložil tudi sklep skupščine razviden iz notarskega zapisnika skupščine družbenikov z dne 12. 7. 2024.

14.Prva udeleženka je v ugovoru zoper predlog vpisa navedla, da skupščinski sklep z dne 12.7. 2024 ni zgolj izpodbojen, pač pa tudi ničen in brez pravnih učinkov, ker je v nasprotju z bistvom družbe. Bistvo vsake družbe je, da družbeniki medsebojna razmerja uredijo z družbeno pogodbo (79. člen ZGD-1). V kolikor družbeniki na skupščini odločajo o zadevah, ki so z družbeno pogodbo urejene, vendar pri tem ravnajo v nasprotju z določbami družbene pogodbe (na primer ne glasuje zadostna večina, skupščina ni sklepčna in podobno), je takšen sklep izpodbojen, v kolikor pa družbeniki na skupščini odločajo o zadevah, ki v družbeni pogodbi sploh niso urejene, je takšen sklep ničen. Prva udeleženka navaja, da priložena družbena pogodba subjekta vpisa postopka izključitve družbenika ne ureja dovolj natančno, da bi bila pogodbena izključitev sploh mogoča. Družbena pogodba nikjer namreč ne določa, na čigav predlog se postopek izključitve sploh začne, zato se postopek izključitve ne more niti začeti, kaj šele izpeljati ali zaključiti. Prva udeleženka navaja, da v spornem primeru ni bilo podanega nobenega predloga, pač pa je poslovodja B. B. samoiniciativno sklical skupščino, v kateri je pod točko 2. dnevnega reda predlagal izključitev samega sebe in druge skupne imetnice (to je prve udeleženke A. A.), brez da bi imel za to kakršnokoli podlago v določbah družbene pogodbe.

15.Prva udeleženka je v ugovoru tudi navedla, da naj bi bilo v obrazložitvi spornega predloga skupščine o njeni izključitvi kot razlog navedeno, da naj bi prva udeleženka dosegla vpis v sodni register kot družbenica brez soglasja skupščine družbe in je zato podana situacija iz zadnjega odstavka 13. člena družbene pogodbe, po katerem lahko družba izključi družbenike, ki se vpišejo kot družbeniki, brez da bi bila družba podala soglasje k njihovemu vpisu. Prva udeleženka navaja, da njena situacija ne ustreza temu členu družbene pogodbe, v katerem je navedeno, da skupščina s soglasnim sklepom vseh družbenikov podeljuje soglasje za delitev, dedovanje ali razpolaganje poslovnega deleža družbenika. Če družba ne poda soglasja in sodišče samo vpiše dediča, je to razlog za izključitev tako vpisanih dedičev. Njena situacija je namreč povsem drugačna, saj je poslovni delež pridobila na podlagi vplačila osnovnega vložka, ko je ob ustanovitvi družbe vanjo vložila svojo skupno premoženje. Sklicevanje predlagatelja na izključitveni razlog iz 13. člena družbene pogodbe je torej povsem zgrešeno. Nadalje se ji neupravičeno očita, da naj bi odtujila dokumentacijo družbe in da ne bi nikdar predlagala lastnega sodelovanja v družbi in da je zoper družbo ter družbenike sprožila sodne postopke.

16.Iz priložene družbene pogodbe subjekta vpisa izhaja, da družbena pogodba v 17. členu ureja izključitev družbenika iz družbe in sicer je družbenik lahko izključen iz družbe iz razlogov, navedenih v Zakonu o gospodarskih družbah in v tej družbeni pogodbi. Družbenik je lahko izključen tudi zaradi onemogočanja sodelovanja v družbi ali zaradi ravnanj, ki pomembno ogrožajo interese družbenikov ali vrednosti poslovnih deležev. Prav tako je v 13. členu navedeno, da skupščina s soglasnim sklepom vseh družbenikov podeljuje soglasje za delitev, dedovanje ali razpolaganje poslovnega deleža družbenika. Če družba ne poda soglasja in sodišče samo vpiše dediča, je to razlog za izključitev tako vpisanih dedičev.

17.Registrsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZSReg ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: 1) da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2) da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3) da so bile listine izdane v predpisanem postopku in 4) da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Glede na navedeno mora, kadar je predlagan vpis izbrisa družbenika na podlagi tako imenovane pogodbene izključitve, ugotavljati tudi, ali družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1) in ali je bila izključitev izvedena v skladu z družbeno pogodbo.

18.Postopek izključitve družbenika mora biti v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki (že vnaprej) vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. Družbena pogodba mora določati tudi razloge za izključitev.

19.Pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje, preden je kot sporna zaznalo vprašanja v zvezi z družbeniki, ki so glasovali o družbi, preveriti, ali je sklep o izbrisu družbenikov ter posledični spremembi družbene pogodbe in vpisu novega družbenika utemeljen v smislu presoje materialnopravnih predpostavk za vpis v sodni register. Iz obstoječe sodne prakse namreč izhaja,

da mora biti postopek izbrisa družbenikov v družbeni pogodbi (natančno) določen. Iz navedb prve udeleženke izhaja ravno nasprotna situacija, ki pa je sodišče prve stopnje ni presojalo, in je preuranjeno odločalo o predlagani prekinitvi postopka o spornem dejstvu, ki se nanaša na predhodno sprejet sklep skupščine (iz leta 2022), brez da bi najprej presojalo materialnopravne predpostavke za vpis izključitve družbenikov v sodni register in ostale vpise, temelječe na skupščinskih sklepih z dne 12. 7. 2024 in 12. 9. 2024.

20.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP). Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški (166. člen ZPP).

-------------------------------

1Glej VSL IV Cpg 630/2021, VSL IV Cpg 36/2021, VSM I Cpg 160/2019.

Zveza:

Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 34, 34/1, 34/1-4 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 501, 501/1

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) - člen 44, 44/2, 44/2-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.