Up-278/02 - 7

3. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 986/2000 z dne 20. 2. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1336/91 z dne 11. 9 . 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožnik niti v upravnem postopku niti v upravnem sporu ni uspel z zahtevo, naj mu bo poleg statusa žrtve vojnega nasilja izgnanca od 12. 7. 1941 do 22. 4. 1945 priznan ta status tudi za čas od 23. 4. 1945, ko je bil mobiliziran v Jugoslovansko armado, do demobilizacije aprila 1947. Sodišči sta namreč pritrdili upravnim odločbam, da čas mobilizacije ni čas nasilja v smislu prvega člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju ZZVN). Zavrnili sta tudi njegovo pritožbo zaradi valorizacije rente: ugotovili sta, da je pravilna.

2.Ustavni pritožnik v utemeljitev svoje pritožbe ponavlja svoja stališča in svoje razumevanje zakonskih določb, s kakršnimi v upravnem sporu ni imel uspeha. Vse drugačne razlage zakona so protizakonite in so tudi grdo zavajanje in sprenevedanje, pribije pritožnik. Predlaga, naj Ustavno sodišče obe sodbi razveljavi in vrne v novo sojenje. Navrže še, naj razveljavi potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, ki ga je izdala izpostava Upravne enote Ljubljana, ker je v njem zapisana oznaka "do povratka v domovino dne 22. 4. 1945".

3.Tako utemeljevanje kaže na zmotno razumevanje pravne narave ustavne pritožbe. Ta namreč ni še ena instanca upravnega spora in ni priložnost za vnovično presojanje, ali je bilo med sojenjem materialno pravo prav uporabljeno. Celo če bi Ustavno sodišče menilo, da sta v obravnavanem primeru obe sodišči narobe razlagali in uporabili določbe ZZVN, bi to samo po sebi ne moglo biti razlog za razveljavitev izpodbijanih sodb.

4.V ustavni pritožbi namreč presoja Ustavno sodišče le, ali je bila pritožniku s posamičnim aktom, ki ga izpodbija, kršena katera od njegovih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kadar pritožnik sam tako zatrjuje.

5.Pozvan, naj sporoči, o kateri človekovi pravici meni, da mu je bila kršena, pritožnik navede pravice iz 21., 22., 23., 34. in 39. člena Ustave.

6.Člen 21 Ustave zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v pravnih postopkih. Ta pravica zgolj s tem, kako sta sodišči o stvari odločili, ni mogla biti kršena. To velja tudi za pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in za svobodo izražanja (39. člen Ustave). Pritožnik ne zatrjuje, da bi bilo - razen z odločitvijo samo - med postopkom ali v sodbi kako izrecno napadeno njegovo dostojanstvo. Njegovo razlaganje, da ga sodbi "posredno dolžita laži", ker se ne strinjata z njegovo razlago zakonskih določb, očitno ne vzdrži tudi zato, ker obe sodbi temeljita na nespornem dejanskem stanju.

7.V čem naj bi bila z izpodbijanima sodbama kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pritožnik ne pove oziroma ne utemelji. Nestrinjanje s sodbo in nasprotovanje pravnim gledanjem sodišča samo po sebi še ni argument o kršitvi te človekove pravice.

8.Trditev o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave pojasni pritožnik z opombo, da je njegova zadeva že na upravni enoti (torej v prvi stopnji upravnega odločanja) ležala več kot dve leti. Tako kršitev bi bil moral pritožnik uveljavljati že v pritožbi zaradi molka organa prve stopnje.

9.Preizkus ustavne pritožbe je pokazal, da očitanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni, zato pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZustS in šeste alineje 32. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/89) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča razen sodniku Tratniku, ki je bil v tej zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senataMilojka Modrijan