Jedro

Po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu niso mogoči ugovori dolžnika glede vrednosti nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina z ID znakom ..., v naravi stanovanjska stavba v izmeri 124 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 54 m2 in dvorišče v izmeri 630 m2, izroči kupcu G. D., L. u. ..., V., nato pa je še sklenilo, da bodo po pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in po uradni dolžnosti izvedli posamezni vpisi oziroma izbrisi. Sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev nepremičnine iz 1. točke izreka kupcu iz prvega odstavka 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Na istem zakonskem določilu temelji tudi izbris tistih pravic in bremen, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep o domiku postal pravnomočen dne 25. 5. 2011, vročen kupcu dne 6. 6. 2011, torej je bil dolžan kupnino plačati do 14. 6. 2011, plačal pa jo je do dne 8. 6. 2011, torej pravočasno glede na podaljšan rok iz sklepa z dne 18. 3. 2011. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo zoper sklep o izročitvi v celoti dolžnik po svojih pooblaščencih. V pritožbi navaja, da je dolžnik po pooblaščencu dne 15. 2. 2011 na Okrajno sodišče v Žalcu vložil predlog s katerim je v zakonitem 8 dnevnem roku izpodbijal ugotovljeno vrednost nepremičnine z mnenjem sodnega cenilca za gradbeno stroko, priloži tudi mnenje izvedenca s katerim je dokazoval, da se je vrednost nepremičnine v primerjavi s prejšnjo cenitvijo precej spremenila. Dolžnik je s predloženim mnenjem izvedencu dokazal, da je prometna vrednost nepremičnine na dan 14. 2. 2011 znašala 368.000,00 EUR. Predmetna nepremičnina je bila domaknjena kupcu za kupnino 133.204,05 EUR, kar je v popolnem neskladju s ceno primerjalnih nepremičnin na območnem premičninskem trgu. Sporna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede podaljšanja roka za plačilo preostanka kupnine, s katero je bilo ugodeno predlogu ponudnika. Dolžnik še poudarja, da bi mu zaradi odločitve sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu nastala nenadomestljiva škoda. Sklep je zato napačen, zato se predlaga, da se sklep razveljavi in se vrne temu sodišču v ponovno obravnavanje.

Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o izročitvi že prodane nepremičnine, po sklepu o domiku ponudniku G. D. S tem je predmetna izvršba zašla praktično že v zadnjo zaključno fazo izvršilnega postopka. Po določbi prvega odstavka 192. člena ZIZ se po pravnomočnosti sklepa o domiku in po polovici kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnine ter izbriše tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Nepremičnine izroči sodišče kupcu še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi. Zoper takšen sklep ni mogoče podati pritožbe iz pritožbenih razlogov, ki jih podaja dolžnik s to pritožbo. O vrednosti nepremičnine je bilo že pravnomočno odločeno in sklep o domiku je prav tako postal že pravnomočen. Tako bi lahko dolžnik izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje le da je neupravičeno izdalo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ker na primer kupec ne bi položil kupnine. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje pa je razvidno, da je kupec pravočasno, torej še pred iztekom roka, kupnino v celoti tudi plačal in sicer jo je poravnal dne 8. 6. 2011, torej pravočasno glede na podaljšan rok iz sklepa dne 18. 3. 2011. Zoper ta sklep ni bila možna posebna pritožba. Pritožnik pa v sedanji pritožbi tudi ne pove kako je to podaljšanje roka vplivalo na nezakonitost samega domika oziroma sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Bistveno je, da je kupec vso vrednost nepremičnine, katera je bila dosežena na javni dražbi, tudi poravnal pred sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu. Kar sedaj v pritožbi navaja pritožnik zoper sklep o izročitvi nepremičnine, je postopkovno gledano prepozno in bi takšne ugovore moral dolžnik uveljavljati že tekom samega izvršilnega postopka, ki je trenutno že v fazi izročitve nepremičnine kupcu.

Dolžnik je bil tekom izvršilnega postopka poučen na vse spremljajoče nevšečnosti v zvezi s prodajo nepremičnine in tako pritožbeni razlog o tem, da predstavlja izguba nepremičnine velik psihološki zlom za dolžnika, pritožbeno na tem mestu ni upoštevna. Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ pa v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče tudi odloči kdaj se je dolžan dolžnik izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine kupcu. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu vroči sodišče vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji. Tako je bil dolžnik seznanjen z vsemi spremljajočimi težavami glede na potek izvršilnega postopka.

Pritožbi tako ni bilo mogoče ugoditi in jo je zato zavrniti iz navedenih neutemeljenih pritožbenih razlogov in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP in ZIZ na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.