Jedro

Glede samega postopka razrešitve odvetnice sodišče pojasnjuje, da je organ za BPP ravnal skladno z devetim odstavkom 30. člena ZBPP, saj je o razrešitvi postavljene odvetnice A. A. odločil s tožničino privolitvijo in namesto razrešene odvetnice postavil drugega odvetnika, ki ga je predlagala tožnica sama.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) razrešil odvetnico A. A., ki je bila z odločbo Bpp 3077/2019 s 6. 2. 2019 določena za izvajanje BPP (I. točka izreka) ter namesto navedene odvetnice za izvajanje odobrene BPP določil Odvetniško družbo B. o. p., d. o. o., Ljubljana (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici v predmetni zadevi z odločbo Bpp 3077/2019 s 6. 2. 2019 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve nepremičnine na naslovu ... na podlagi pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1372/2017 s 16. 8. 2019 in popravnega sklepa z 8. 10. 2019 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka od 23. 11. 2019 dalje, za izvajanje katere je bila določena odvetnica A. A. Navaja, da je odvetnica A. A. pri organu za BPP 27. 8. 2020 podala zahtevo za razrešitev, dopolnjeno 5. 1. 2021, in kot razlog nazadnje navedla zdravstveno stanje, zaradi katerega bo do nadaljnjega odsotna. Tožnica (upravičenka do BPP) je v dopisu s 6. 11. 2020 in v nadaljnjih vlogah navedla, da namesto odvetnice A. A. za izvajanje BPP predlaga Odvetniško družbo B. iz Ljubljane. Glede na navedeno je organ za BPP na podlagi prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, saj postavljena odvetnica, ki je v bolniškem staležu, objektivno ne more več izvajati BPP v tej zadevi.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da so razlogi za razrešitev odvetnice A. A. v izpodbijani odločbi navedeni le pavšalno in niso opisani dejanski razlogi, zaradi katerih je bilo treba odvetnico razrešiti. Poudarja, da je organu za BPP že pred meseci natančno opisala odvetničino izmikanje. S tem v zvezi predlaga zaslišanje strank in stranke z interesom (odvetnice A. A.). Sodišču predlaga, naj toženki naloži, da izpodbijano odločbo ustrezno popravi in dopolni, tako da upošteva navedbe o delu odvetnice A. A. ter o tem obvesti Odvetniško zbornico Slovenije. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka in stranka z interesom (odvetnica A. A.) na tožbo nista odgovorili. Toženka pa je sodišču posredovala spis te BPP zadeve.

5. Na naroku za glavno obravnavo 1. 6. 2021 je tožnica vložila vlogo, v kateri je izpostavila nepravilnost postopanja organa za BPP v predmetnem postopku razrešitve odvetnice. Navaja, da v tistem obdobju ni bilo govora o odvetničinem bolniškem staležu, zato je prepričana, da so podani krivdni razlogi na strani navedene odvetnice, o čemer bi bil organ za BPP dolžan obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije, ki bi morala v tem primeru ugotoviti podrobnosti. Izpostavila je tudi, da je sama predlagala odvetničino razrešitev iz krivdnih razlogov na strani odvetnice, saj je bila "situacija nevzdržna". Poudarila je tudi, da je odvetnici A. A. poslala vso relevantno dokumentacijo, potrebno za zastopanje, vendar se je odvetnica "očitno že na začetku odločila, da tega ne bo naredila". Zato sodišču predlaga, naj izvede predlagane dokaze in upošteva, da je način razrešitve odvetnika določen po ZBPP glede na podane krivdne razloge.

6. Toženka je na naroku za glavno obravnavo 1. 6. 2021 vztrajala pri svojih ugotovitvah, navedenih v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ugovarjala je izvedbi dokaznega predloga zaslišanja strank, saj gre po njenem mnenju za nedopustno tožbeno novoto in za informativni dokaz. Tožnica namreč ni postavila trditev o dejstvu, ki naj bi ga ta dokaz potrjeval. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pri čemer naj vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Podrejeno predlaga zavrženje tožbe, ker ni izkazan pravni interes.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodišče je 8. 4. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 334/2021-10, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti odločitve organa za BPP o razrešitvi odvetnice A. A. na podlagi prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 30. člena ZBPP, presoja pravilnosti uporabe katerih je predmet obširne in ustaljene sodne prakse. Poleg tega pa tudi iz tožbe ne izhaja, da bi šlo za zapleteno dejansko stanje. Zato je senat na podlagi predloga sodnice poročevalke ocenil, da so izpolnjeni pogoji po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Dokazni sklep**

8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve.

9. Tožničine dokazne predlog za zaslišanje strank in stranke z interesom je kot pravno nepomembne zavrnilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

**K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Sodišče ugotavlja, da tožnica zatrjuje nezakonitost postopka za izdajo izpodbijane odločbe, ki ga je v zvezi z razrešitvijo stranke z interesom, odvetnice A. A., vodil pristojni organ za BPP.

12. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila odvetnica A. A. tožnici, kot upravičenki do BPP, dodeljena z odločbo Bpp 3077/2019 s 6. 2. 2019 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve nepremičnine na naslovu ..., na podlagi pravnomočne izvršljive zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1372/2017 s 16. 8. 2019 in popravnega sklepa tega sodišča z 8. 10. 2019 ter kot oprostitev stroškov postopka od 23. 11. 2019 dalje. V obrazložitvi odločbe se organ za BPP sklicuje na določbi prvega odstavka 29. člena in prvega odstavka 30. člena ZBPP.

13. Po prvem odstavku 29. člena ZBPP pravno pomoč po tem zakonu izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Skladno s prvim odstavkom 30. člena tega zakona lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP in jo navede v prošnji za BPP. Če prosilec osebe, pooblaščenec za izvajanje pravne pomoči, sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni izbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (drugi odstavek 30. člena ZBPP).

14. Če odvetnik iz prvega odstavka zaradi opravičljivih razlogov ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči, na napotnici iz 39. člena tega zakona navede poleg svojega imena in priimka še razlog, zaradi katerega ne more prevzeti izvajanja pravne pomoči (tretji odstavek 30. člena ZBPP). O utemeljenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ za BPP po predhodnem mnenju Odvetniške zbornice Slovenije oziroma Notarske zbornice Slovenije, ki je obvezujoča (četrti odstavek 30. člena ZBPP). Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko odvetnik odkloni izvajanje pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena tega zakona le iz razlogov, na katere ne more vplivati; v tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za BPP; o utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za BPP brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka (peti odstavek 30. člena ZBPP). Deveti odstavek 30. člena ZBPP pa določa, da sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti; namesto razrešenega odvetnika postavi drugega; o razrešitvi obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico Slovenije.

15. Sodišče ugotavlja, da se organ za BPP v izpodbijani odločbi izrecno sklicuje na splošne določbe prvega odstavka 29. in prvega odstavka 30. člena ZBPP, pri čemer kot razlog za razrešitev navaja zahtevo odvetnice A. A. zaradi njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega bo do nadaljnjega odsotna. Posebej pa tudi izpostavlja, da je tožnica kot upravičenka v dopisu s 6. 11. 2020 in nadaljnjih navedla, da namesto odvetnice A. A. za izvajanje BPP predlaga Odvetniško družbo B. iz Ljubljane.

16. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, kot ugotavlja že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je tožnica v elektronskem sporočilu po prejemu poziva s 27. 10. 2020 glede izbire drugega odvetnika, organu za BPP sporočila, da za izvajanje BPP predlaga Odvetniško družbo B. iz Ljubljane. V nadaljevanju elektronskega sporočila je še navedla, da se zaenkrat o predlogu za razrešitev odvetnice A. A. ne bo izjasnila, saj ji njene izjave niso bile posredovane. Izrazila je tudi svoje nestrinjanje s tem, da se odvetnik C. C. brez njenega pristanka navaja kot njen zastopnik in na sodišče vlaga vloge v njenem imenu.

17. Iz citiranega elektronskega sporočila tožnice, poslanega pristojnemu organu za BPP v tej zadevi, izhaja, da je tožnica za izvajanje BPP v tej zadevi namesto odvetnice A. A. predlagala Odvetniško družbo B. iz Ljubljane, kar med strankama ni sporno, saj to izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, poleg tega je tožnica to sama navedla na naroku za glavno obravnavo 1. 6. 2021. 18. Iz tega po presoji sodišča izhaja, da se je strinjala z razrešitvijo odvetnice A. A. v tej zadevi, kar je tudi izrecno navedla na naroku 1. 6. 2021. Glede samega postopka razrešitve odvetnice pa sodišče pojasnjuje, da je organ za BPP ravnal skladno s prej citiranim devetim odstavkom 30. člena ZBPP, saj je o razrešitvi postavljene odvetnice A. A. odločil s tožničino privolitvijo in namesto razrešene odvetnice postavil drugega odvetnika, ki ga je predlagala tožnica sama. V takem primeru pa relevantna določba devetega odstavka 30. člena ZBPP ne predvideva pridobitve predhodnega mnenja Odvetniške zbornice Slovenije, temveč zgolj obvestitev Odvetniške zbornice Slovenije o razrešitvi.

19. Po presoji sodišča namreč v obravnavanem primeru ni šlo za položaj, ki ga ureja prej citirani tretji odstavek 30. člena ZBPP, saj je odvetnica A. A. izvajanje BPP v tej zadevi (že prej) prevzela. Zato organ za BPP tudi ni bil dolžan pred odločitvijo pridobiti mnenje Odvetniške zbornice Slovenije. Kvečjemu bi lahko šlo za položaj iz petega odstavka 30. člena ZBPP, vendar po tej določbi predhodno mnenje Odvetniške zbornice Slovenije izrecno ni potrebno.

20. Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka**

21. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.