Jedro

Vprašanje, ali je mogoče nepremičnino, katere udeleženca sta lastnika vsak do ½, v naravi razdružiti na dva enakovredna dela, je strokovno vprašanje, na katero lahko odgovori strokovnjak s področja gradbene stroke, ker sodišče znanja o tem nima. Neutemeljeno zato pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo glede možnosti delitve nepremičnine v naravi zaslišati stranki in opraviti ogled. Na podlagi izvedbe teh dokazov sodišče do odgovora na navedeno strokovno vprašanje ne bi prišlo.

Neskladna gradnja ni ovira za civilno delitev nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnina ID znak parcela 0000 427/6, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo z naslovom A. in zemljišče, katere solastnika sta B. B. in C. C. vsak do 1/2, razdruži s civilno prodajo, kupnina pa se med njiju razdeli v sorazmerju z njunima solastninskima deležema. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške pa nosita udeleženca v sorazmerju s solastninskima deležema in jih bo sodišče odmerilo s posebnim sklepom.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec in sodišču druge stopnje predlagal, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Vztraja, da se nepremičnino lahko fizično razdruži, zakonca jo imata po posestnem stanju že sedaj dejansko fizično razdeljeno. Prav tako se v naravi lahko razdeli dvorišče in vrt. Zato se s civilno delitvijo ne strinja. Sodišču prve stopnje tudi očita, da bi v postopku moralo zaslišati obe stranki in samo napraviti ogled kraja, s čimer bi se lahko neposredno prepričalo o stanju nepremičnine v naravi in o možnosti njene fizične delitve. Poudarja, da je predmetna nepremičnina dejansko neskladna gradnja, kar je po njegovem prepričanju pravna ovira za izvedbo postopka razdružitve solastnine. Meni, da lahko gradbena inšpekcija po uradni dolžnosti kadarkoli zaznamuje nedovoljeno oziroma neskladno gradnjo ter odredi ukrepe, kot so prepoved pravnega prometa, prepoved dobav električne energije, vode, kar pomeni prepoved uporabe te nepremičnine. To je torej pomembno pravno dejstvo, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati in posledično zavrniti zadevni predlog za razdružitev solastnine.

3. Na pritožbo je predlagateljica odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo vprašanje v predmetnem postopku je, ali je mogoče nepremičnino, katere udeleženca sta lastnika vsak do ½, v naravi razdružiti na dva enakovredna dela. Gre za strokovno vprašanje, na katero lahko odgovori strokovnjak s področja gradbene stroke, ker sodišče znanja o tem nima. Neutemeljeno zato pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo glede možnosti delitve nepremičnine v naravi zaslišati stranki in opraviti ogled. Na podlagi izvedbe teh dokazov namreč sodišče do odgovora na prej navedeno strokovno vprašanje ne bi prišlo. Odgovor na to strokovno vprašanje lahko da le izvedenec ustrezne stroke. Ta je v predmetnem postopku svoje mnenje tudi podal in na njegovem mnenju tudi temelji odločitev sodišča prve stopnje, da solastne nepremičnine strank ni mogoče razdeliti na dva enakovredna dela, oziroma bi bilo to možno z velikimi stroški, kar pomeni, da delitev v naravi ni ekonomsko upravičena. Pritožba ne poda nobenih trditev, ki bi strokovno mnenje izvedenca omajale, kaj šele izpodbile. Predlagateljica pa se tudi ne strinja z vlaganji v fizično delitev. Neutemeljeno je zato vztrajanje nasprotnega udeleženca, da je v predmetnem postopku možna delitev solastne nepremičnine v naravi.

6. Drugo vprašanje pa je ali je neskladna gradnja pravna ovira za izvedbo civilne delitve solastnine. Sodna praksa se je o tem že večkrat izrekla in sicer, da tako Stvarnopravni zakonik, kot tudi Zakon o nepravdnem postopku, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sama prodaja stavbe brez ustreznih dovoljenj, pa tudi ne pomeni kršitve pravil o dražbi. Zmotno je zato stališče pritožbe, da je neskladna gradnja ovira za civilno delitev nepremičnine.

7. Glede na obrazloženo so vse pritožbene trditve neutemeljene. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških postopka temelji na 35. členu ZNP in 165. členom ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku.