Jedro

Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.

Računanje uspeha ločeno po temelju in po višini ni primerno. Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je, kljub temu da je tožnik temelj zahtevka uspel dokazati, potrebno odločiti, da z zahtevkom ni uspel.

Izrek

Pritožbi tožene stranke zoper stroškovni del sodbe se ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: „Tožeča stranka S., d.o.o., mora toženi stranki G., d.d., povrniti njene pravdne stroške v znesku 4.249,89 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila“.

Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti pritožbene stroške v višini 323,08 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi. Odločilo je, da mora tožena stranka v 15 dneh po vročitvi sodbe, tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 8.936,34 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških se je pravočasno pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v tem delu razveljavi in samo odloči o stroških postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Skladno s 5. odstavkom 128. člena ZPP odločba o stroških v sodbi šteje za sklep. Ker tožena stranka v obravnavanem primeru izpodbija samo stroškovni del sodbe, je pritožbeno sodišče njeno pravno sredstvo obravnavalo kot pritožbo zoper sklep (1).

6. Odvetniška tarifa (ki jo je, skladno z določbo 1. odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi, v tej zadevi potrebno uporabiti) nima izrecnih določb o izračunavanju nagrade v primerih, ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo. Skladno s sodno prakso se v takšnih primerih vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu. Takšna praksa je skladna s tolmačenjem tarife s strani Odvetniške zbornice Slovenije (2). Vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe se združita, ko sodišče sprejme sklep o združitvi zahtevkov. Do združitve se opravljene storitve obračunavajo ločeno. Nasprotna tožba je bila v obravnavanem primeru vložena hkrati s prvo pripravljalno vlogo tožene stranke, torej pred prvim narokom za glavno obravnavo. Sodišče je pravdne stroške obeh pravdnih strank odmerilo pravilno - za vloge pred združitvijo pravd je upoštevalo vrednost spornega predmeta po tožbi oziroma po nasprotni tožbi, po združitvi pa skupno vrednost spornih predmetov (kar je razvidno iz sodbe in stroškovnikov na l. št. 94, 208 in 209). Tudi izračun same višine stroškov, ki so strankama nastali, je pravilen.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno določilo odstotka, v katerem sta stranki v postopku uspeli. Ocenilo je, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen, v nadaljevanju pa ugotovilo, da tožnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena glede višine škode. Tožbeni zahtevek je zato v celoti zavrnilo. Kljub temu je odločilo, da je tožnik s svojim zahtevkom uspel v 50% (100% po temelju in 0% po višini). Po oceni pritožbenega sodišča računanje uspeha ločeno po temelju in po višini ni primerno. Ker je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen je, kljub temu da je tožnik temelj zahtevka uspel dokazati, potrebno odločiti, da z zahtevkom ni uspel. V celoti pa je tožnik v pravdi uspel v delu, ki izhaja iz nasprotne tožbe. Ker vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi predstavlja 30% celotne vrednosti spornega predmeta, je potrebno zaključiti, da je tožnik v pravdi uspel s takšnim odstotkom. Na drugi strani je toženec uspel v 70% (njegov zahtevek iz nasprotne tožbe je bil zavrnjen, v celoti pa je uspel v delu spora, ki se nanaša na tožnikov zahtevek). V takšnem razmerju morata pravdni stranki ena drugi povrniti pravdne stroške. Tožeča stranka mora tako toženi povrniti 70% njenih pravdnih stroškov, kar znese 9.128,49 EUR. Tožena stranka pa je dolžna tožeči povrniti 30% njenih pravdnih stroškov, torej 4.878,60 EUR. Po izvedenem pobotu mora tako tožeča stranka toženi povrniti 4.249,89 EUR pravdnih stroškov.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep o stroških spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega slepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Kot vrednost spornega predmeta se pri njihovem izračunu upošteva zgolj vrednost izpodbijanih pravdnih stroškov (torej 8.936,34 EUR), saj je bila pritožba vložena le zoper stroškovno odločitev. Pritožbene stroške je tako sodišče odmerilo v višini 323,08 EUR (224,72 EUR za odvetniške storitve (nagrada za redno pravno sredstvo po tar. št. 21, administrativni stroški in 20% DDV) in 89,36 EUR sodne takse). Od priznanih stroškov gredo toženi stranki za primer morebitne zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13/12.-2006 – Pravna mnenja I./2006).

(1) Komentar ZPP, I. knjiga, str. 529, 530. (2) Tako tudi VSK v sodbi Cp 265/2012 ter VSC v sodbi Cp 55/2011.