20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Občine A., ki jo zastopa odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Ž., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 552/2005 z dne 24. 11. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je zavrglo njeno revizijo zoper odločitev Višjega sodišča v Ljubljani. To je razveljavilo popravni sklep Okrajnega sodišča v Kranju, s katerim je sodišče prve stopnje "popravilo" svojo odločitev o vrnitvi nepremičnin na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in nasl – ZIKS) tako, da se odločitev o vrnitvi nepremičnin ni (več) nanašala na dve parceli. Višje sodišče je popravni sklep razveljavilo, ker je ocenilo, da pomeni vsebinsko drugačno odločitev, ne pa popravo pomote v smislu 328. člena Zakona o pravdnem postopku Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zavrženje revizije utemeljilo z navedbo, da pritožnici niti prvotni sklep sodišča prve stopnje niti popravni sklep istega sodišča ničesar ne nalagata, zaradi česar pritožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev revizije.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča kršene človekove pravice iz drugega odstavka 14. člena ter iz 22. člena Ustave, iz prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave. Kršitev drugega odstavka 14. člena v povezavi z 22. členom Ustave pritožnica utemeljuje z navedbo, da pomeni odločitev Vrhovnega sodišča arbitrarno uporabo predpisov, saj sklepa sodišča prve stopnje ne nalagata ničesar niti Republiki Sloveniji. Pritožnica kršitev 22. člena Ustave utemeljuje tudi s trditvijo, da je sodišče v njenem primeru odstopilo od že izoblikovane sodne prakse, ki bistveno širše tolmači pravni interes. Ta človekova pravica pa naj bi ji bila kršena tudi zato, ker ji je Vrhovno sodišče z zavrženjem revizije odreklo pravico sodelovati v revizijskem postopku. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje po zaključku tega dela nepravdnega postopka sporni parceli odpisalo iz z. k vložka dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika ter pri novem z. k. vložku vpisalo kot lastnika teh dveh parcel Republiko Slovenijo in nato predlagatelja vrnitve premoženja. Pritožnica zatrjuje, da ni mogla uveljavljati pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 23. člena Ustave), ker Vrhovno sodišče revizije ni obravnavalo vsebinsko. Kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) utemeljuje z navedbo, da je bila zanjo ugodna odločitev sodišča prve stopnje s sklepom Višjega sodišča razveljavljena, proti taki odločitvi pa zaradi zavrženja revizije ni imela možnosti vsebinsko uveljavljati pravnega sredstva.

B.

3.Vrhovno sodišče je v postopku, v katerem je odločalo o pritožničini reviziji, sprejelo procesno odločitev, da revizije zaradi neizkazanega pravnega interesa ne dovoli. Pri tem se je sklicevalo na drugi odstavek 374. člena ZPP. Pritožnica sicer zatrjuje, da je pri tej procesni odločitvi prišlo do kršitev procesnih garancij, ki jih zagotavljajo neposredno ustavne določbe, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi, vendar teh svojih očitkov s svojimi navedbami ne utemelji.

4.Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na ugotovitvi, da sklepa sodišča prve stopnje (tako prvotni kot popravni) pritožnici ničesar ne nalagata, zaradi česar tudi morebitna sprememba izpodbijanega sklepa Višjega sodišča na njen položaj v revizijskem postopku ne bi vplivala. Pritožnica arbitrarnosti te odločitve in s tem zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave in 22. člena Ustave ne more utemeljiti s trditvijo, da je v enakem položaju tudi Republika Slovenija, saj se o položaju te v tem revizijskem postopku ni odločalo. Neutemeljen, predvsem pa z ničemer izkazan je tudi očitek o odstopanju od sodne prakse, ki naj bi pravni interes širše tolmačila, kot ga je v izpodbijanem sklepu tolmačilo Vrhovno sodišče. Pritožnica v utemeljitev tega očitka ne navaja niti enega primera sodne odločitve Vrhovnega sodišča. Kršitve 22. člena Ustave tudi ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da ji je bilo z zavrženjem revizije onemogočeno sodelovati v revizijskem postopku. Te kršitve tudi ne more utemeljiti z zatrjevanim poslabšanjem njenega položaja, do katerega naj bi prišlo z zemljiškoknjižnimi spremembami lastništva spornih parcel, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje po končanem revizijskem postopku. Neuspeh v postopku namreč ne more biti argument, s katerim bi stranke lahko utemeljevale kršitev pravice do enakega varstva pravic. Vrhovnemu sodišču, ki je zavrženje revizije obrazložilo z navedbo, da pritožnica ne izpolnjuje zakonsko določene procesne predpostavke, pri čemer je navedlo argumente, zakaj pritožnica te procesne predpostavke (pravni interes) ne izkazuje, tudi ni mogoče očitati kršitve pravice do poštenega sojenja. Kot neutemeljen je Ustavno sodišče zavrnilo tudi očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ta pravica namreč ne zagotavlja več od dvostopenjskega sodnega odločanja. Pritožnica je v okviru pritožbenega postopka imela možnost vsebinsko sodelovati, kar je tudi storila z vložitvijo odgovora na pritožbo, zaradi česar je očitek o kršitvi te pravice neutemeljen.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

[1]Po prvotnem sklepu sta bili ti dve parceli navedeni med nepremičninami v lasti Republike Slovenije.