Jedro

Organ za BPP ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi ne razlogov, ki so glede na to ugotovljeno dejansko stanje narekovali ugoditev prošnji prosilca glede na citirani prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP, konkretno, kakšno je pričakovanje prosilca, kakšni so njegovi izgledi za uspeh (pri tem pa seveda upoštevati obliko in obseg dodeljene BPP), zakaj je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj, ter razloge, ki so organu narekovali obliko in obseg dodeljene BPP glede na 26. člen ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 200/2017 z dne 29. 8. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP ugodil in dodelil redno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A. za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo pravnega položaja upravičenca, preučitvijo dokumentacije in sestanek pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede postopka prodaje stanovanja k.o. ..., parc. št. 1001/6 in 1000/8, št. stavbe 1187, št. dela stavbe 34, št. stanovanja 20, na naslovu ..., katerega lastnik do 1/2 je prosilec (I. točka izreka), naložil, da se je upravičenec dolžan v roku 3 mesecev od pravnomočnosti te odločbe zglasiti pri dodeljenem odvetniku ter o tem v roku 8 dni od obiska odvetnika obvestiti pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (II. točka izreka) in določil odvetnico mag. B.B. za izvajanje brezplačne pravne pomoči (III. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je prosilec vložil vlogo za BPP, ki jo je povzel, ugotovil, da prosilec izpolnjuje dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj znaša prosilčev lastni dohodek 409,41 EUR, tudi upoštevano premoženje prosilca pa ne presega višine mejnega zneska 14.281,44 EUR. Organ je tudi ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki jih je citiral. Prosilcu je bila dodeljena BPP v obliki, kot izhaja iz izreka odločbe, glede na tretji odstavek 26. člena ZBPP v zvezi s 28. členom ZBPP. V nadaljevanju je organ ponovil še odločitev iz II. in III. točke izreka ter opozoril upravičenca, da bo moral prejeto BPP vračati RS v primerih in pod pogoji, določenimi v ZBPP.

2. Tožnik je tožbo vložil iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navedel je, da odločbe ni mogoče preizkusiti, saj organ ni navedel dejstev, na katera je oprl odločitev, oziroma razlogov za odločitev. S tem je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka. Oblika in obseg odobrene BPP je po mnenju tožnika v nasprotju z načelom ekonomičnosti iz 14. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 37. člena ZBPP ter v nasprotju s 1. členom ZBPP. Poleg tega ni upoštevano dejstvo, da je prosilec lastnik stanovanja do 1/2, odobrena BPP pa se nanaša na pisno pravno mnenje glede prodaje stanovanja do celote. Prav tako iz odločbe niso razvidni cilji in razlogi BPP. Meni, da pravna pomoč pri oceni možnosti in pogojev za prodajo stanovanja ni uresničevanje pravice do sodnega varstva, iz odločbe pa tudi ne izhaja, kako bi lahko bila s tako pravico povezana. Nerazumna je tudi odobritev prodaje stanovanja do celote. Iz odločbe tudi ni razvidno, ali je bilo prosilcu pojasnjeno, da je v primeru prodaje dolžan stroške BPP povrniti v celoti, če bo, kar je po naravi stvari gotovo, s prodajo presegel premoženjski cenzus za dodelitev BPP. Odločba je tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP. Ni jasno, zakaj je potrebna izdelava pisnega mnenja, saj je očitno, da to ni najbolj ekonomičen način seznanitve s pravnim položajem in bi moral za tako obliko pomoči obstajati utemeljen razlog, ki ga odločba ne vsebuje. Ni razvidno, kakšno je pričakovanje prosilca v zadevi, v čem so podani izgledi za uspeh, v odločbi ni navedeno relevantno dejansko stanje, ki je očitno povezano s hipotekami na deležu stanovanja prosilca. Glede na slednje bi organ lahko preveril, ali je prosilec ravnal odgovorno in če je brez svoje krivde zašel v neugodno situacijo. Tudi ni jasno, zakaj je BPP odobrena brez vsake omejitve stroškov glede na 28. člen ZBPP. Ker izrek odločbe tudi v tej smeri ni jasen, je podana bistvena kršitev določb postopka. Prav tako ni jasno, zakaj je za prosilca ta zadeva življenjskega pomena ter kako vpliva na njegov socialnoekonomski položaj ter kako je to povezano z BPP v breme javnih sredstev. Predlagal je odpravo odločbe ter vrnitev zadeve organu v ponovni postopek.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla vztrajala pri razlogih odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

4. Stranki z interesom A.A. in odvetnica mag. B.B. na tožbo v danem roku nista odgovorila.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo pravočasno (izpodbijano odločbo je prejel 6. 9. 2017, tožbo je vložil 4. 10. 2017, kar pomeni, da je tožba vložena v roku iz 28. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) in da je zanjo aktivno legitimiran (četrti odstavek 34. člena ZBPP).

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o dodelitvi redne brezplačne pravne pomoči prosilcu A.A. za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo prosilčevega pravnega položaja, preučitvijo dokumentacije in sestanek pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede postopka prodaje stanovanja, k.o. ... parc. št. 1001/6 in 1000/8, št. stavbe 1187, št. dela stavbe: 34, št. stanovanja 20, na naslovu ..., katerega lastnik je prosilec do 1/2. 8. Tudi po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da so bile pri izdaji izpodbijane odločbe storjene bistvene kršitve določb postopka.

9. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP. Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Obrazložitev izpodbijane odločbe pa takšne vsebine nima, saj je organ zgolj povzel prošnjo tožnika, ugotovil, da prosilec izpolnjuje t.i. finančni pogoj po 11., 12. in 13. členu ZBPP, v nadaljevanju pa povzel določbe ZBPP in sicer prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena, tretji odstavek 26. člena, zaključil, da je prosilcu zato dodeljena BPP v obliki, kot izhaja iz izreka odločbe, v nadaljevanju pa povzel še izrek pod II. in III. točko ter tam citirane določbe ZBPP, prosilca pa še opozoril na vračilo brezplačne pravne pomoči v primerih in pod pogoji, določenimi v ZBPP. Organ za BPP torej ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi ne razlogov, ki so glede na to ugotovljeno dejansko stanje narekovali ugoditev prošnji prosilca glede na citirani prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP, konkretno, kakšno je pričakovanje prosilca, kakšni so njegovi izgledi za uspeh (pri tem pa seveda upoštevati obliko in obseg dodeljene BPP), zakaj je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj, ter razloge, ki so organu narekovali obliko in obseg dodeljene BPP glede na 26. člen ZBPP. Ker pa odločba zapovedane vsebine nima, je onemogočen preizkus njene zakonitosti, zaradi česar jo je treba že iz tega razloga odpraviti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče se pa zato tudi ne more opredeliti do nadaljnjega tožbenega ugovora v zvezi s po oceni tožnika napačno določeno obliko in obsegom odobrene brezplačne pravne pomoči glede na načelo ekonomičnosti iz 14. člena ZUP ter 37. člena ZNPP in namenom ZBPP (le-tega opredeljuje 1. člen zakona), se bo pa moral (tudi) do tega opredeliti organ za BPP, ko bo o zadevi ponovno odločal. 10. Se pa sodišče ne strinja s tožnikom, da je izrek odločbe nejasen, saj je jasno navedeno, da je prosilcu odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja glede prodaje stanovanja, katerega lastnik je prosilec do 1/2, kar pa nikakor ne pomeni odobritve prodaje stanovanja do celote, saj v tem postopku ne gre za takšno odločitev sploh, torej za odobritev prodaje stanovanja (poleg tega pa prosilec ne more razpolagati z več pravic, kot jih ima), temveč gre za odločitev o dodelitvi BPP. Glede obveznosti vračila sredstev pa je organ za BPP po presoji sodišča v zadostni meri pojasnil, da primere in pogoje vračila določa sam zakon, morebitno vračilo sredstev pa je tudi predmet samostojne odločbe, ki je (lahko) predmet preizkusa v upravnem sporu (46., 48. in 49. člen ZBPP). Prav tako pa organu za BPP ni treba določiti najvišji znesek odobrene BPP, temveč je to glede na drugi odstavek 28. člena ZBPP (po tej določbi lahko pristojni organ za BPP iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena tega zakona, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek brezplačne pravne pomoči, ki se v posamezni zadevi, za katero je bilo dodeljena brezplačna pravna pomoč, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči) možnost organa, da tako odloči. 11. Sodišče je glede na povedano tožbi tožnika na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo smiselno tretjemu in četrtemu odstavku istega člena vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka in o zadevi ponovno odločiti.