Jedro

Ker je bil s sodbo tega sodišča I U 918/2020-9 z 9. 11. 2021 odpravljen izvršilni naslov, je treba postopek izvršbe ustaviti in odpraviti vsa opravljena dejanja na podlagi tega izvršilnega naslova. Za vsako izvršbo je namreč potreben izvršilni naslov, s katerim je zavezancu naložena obveznost. Takšen naslov je temeljni pogoj za dovolitev in opravo izvršbe v ožjem pomenu besede. Če ni izvršilnega naslova, s katerim je naložena obveznost, izvršba ni mogoča; s samim sklepom o dovolitvi izvršbe ni mogoče stranki naložiti obveznosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep o dovolitvi izvršbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 06122-241/2019-31 z 9. 6. 2020 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj št. 06122-241/2019-8 z 12. 3. 2019, s katero je inšpekcijskemu zavezancu - tožniku - v roku 1. 1. 2020 na njegove stroške odrejena odstranitev skladiščnega objekta skupaj z betonsko ploščo iz 1. točke izreka te odločbe in vzpostavitev prejšnjega stanja, postala izvršljiva 2. 1. 2020 in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) ter tožnika opozorila, da mora v roku do 1. 12. 2020 odrejeno obveznost iz 2. točka izreka odločbe št. 06122-241/2019-8 z 12. 3. 2019 izpolniti, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v znesku 1.000,00 EUR (2. točka izreka izpodbijanega sklepa). V obrazložitvi citira 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in navaja, da tožnik ni odstranil objekta, kar mu je bilo naloženo v 2. točki izreka odločbe z 12. 3. 2019. Zato se uporabi ukrep upravne izvršbe s prisilitvijo, saj gre za dejanje, ki ga lahko izvrši najučinkoviteje, najbolj ekonomično in predvsem v roku, ki mu ustreza, zavezanec (tožnik) sam, ki lahko odstrani objekt tudi v lastni režiji. Poudarja, da je pri odstranitvi nelegalnega objekta pomembna tudi vzpostavitev v prvotno stanje v najboljše kmetijsko zemljišče. 2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in se v tožbi sklicuje na tretji odstavek 7. člena ZUP ter na 7. člen Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu (ZIN), ki terja sorazmernost pri izbiri inšpekcijskih ukrepov. Poudarja, da je pri izbiri ukrepov, ob upoštevanju teže kršitve, inšpektor dolžan izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Organ ni pojasnil razlogov za odstop od zakonske ureditve izvršbe in obstoječe sodne prakse, in sicer zakaj šteje, da izvršba po drugi osebi ni mogoča. Izpostavlja, da z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, tožnik ni bil opozorjen, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega ukrepa začel postopek izvršbe po drugi osebi ali s prisilitvijo, zato tega dejstva ni mogoče navesti v izrek izpodbijanega sklepa. Organa obeh stopenj, čeprav je tožnik v pritožbi na to izrecno opozoril, sploh nista navedla nobenega odločilnega dejstva v opravičilo izdaje izpodbijanega akta, zaradi česar se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Ugovarja tudi, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, v posledici česar je bil nepravilno uporabljen materialni predpis. Tako sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep in odločbo druge stopnje odpravi ter o zadevi odloči meritorno oziroma podrejeno zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 9. 12. 2021 sprejelo sklep I U 1690/2020-7, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da je v obravnavani zadevi sporna pravilnosti in zakonitost izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, v zvezi s čimer je uveljavljena obširna sodna praksa, ter da dejansko stanje tudi ni zapleteno. Tako je senat na predlog sodnice poročevalke sklenil, da je izpolnjen pogoj po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankama ni spora o tem, da je prvostopenjski upravni organ z izpodbijanim sklepom dovolil izvršbo odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj št. 06122-241/2019-8 z 12. 3. 2019, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem inšpekcijskem postopku.

8. Sodišče ugotavlja, da je naslovno sodišče ta izvršilni naslov s sodbo I U 918/2020-9 z 9. 11. 2021 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker pritožbo zoper navedeno sodbo ni dovoljena (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), je ta postala istega dne tudi pravnomočna.

9. V skladu s prvim odstavkom 293. člena ZUP se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se med drugim ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen.

10. Ker je bil z navedeno sodbo tega sodišča I U 918/2020-9 z 9. 11. 2021 odpravljen izvršilni naslov, je treba postopek izvršbe ustaviti in odpraviti vsa opravljena dejanja na podlagi tega izvršilnega naslova.2 Za vsako izvršbo je namreč potreben izvršilni naslov, s katerim je zavezancu naložena obveznost. Takšen naslov je temeljni pogoj za dovolitev in opravo izvršbe v ožjem pomenu besede. Če ni izvršilnega naslova, s katerim je naložena obveznost, izvršba ni mogoča; s samim sklepom o dovolitvi izvršbe ni mogoče stranki naložiti obveznosti.3 Ker je bil predmetni izvršilni naslov (odločba št. 06122-241/2019-8 z 12. 3. 2019) odpravljen, so bile torej odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale.4

11. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati stališča sodišče, ki se tičejo postopka ter postopek izvršbe ustaviti.

12. Sodišče je ob upoštevanju prve alineje drugega odstavka 59. čelna ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, saj to za sprejeto odločitev o tožbi ni bilo potrebno. Že na podlagi tožbe in izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ter dejstva, da je bil izvršilni naslov v tej zadevi odpravljen, je bilo namreč treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka**

13. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov).

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, ki je zavezanka za plačilo DDV.

15. Sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (36. člen Zakona o sodnih taksah, opomba 6.1/C Taksne tarife).

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tako tudi sodba in sklep Upravnega sodišča RS I U 923/2018 z 18. 6. 2020, 13. točka obrazložitve. 3 Glej: E. Kerševan in V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2018, stran 477. 4 Določba prvega odstavka 281. člena ZUP.