Jedro

Posledično je pritožbeno grajana odločitev glede na listino z dne 11. 3. 2024, nedvomno že obstoječo v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, preuranjena, stališče, da bo v danem primeru namen retribucije in prevencije dosežen le z izvršitvijo izrečene kazni zapora, pa nezanesljivo in glede na ponujeno razlogovanje v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa neprepričljivo.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 33899/2017 z dne 10. 5. 2023, ki je postala pravnomočna dne 30. 11. 2023 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 33899/2017 z dne 8. 11. 2023, obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivih dejanj nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje pod točko I izreka mu je prvem odstavku 191. člena KZ-1 določilo kazen deset mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko II izreka pa po prvem odstavku 307. člena KZ-1 kazen štiri mesece zapora, nakar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto zapora. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojenega A. A. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist z dne 3. 1. 2024. 2. Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, izpodbija obdolženi po svoji zagovornici. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje drugemu sodniku, ki ni sodeloval v nobenem postopku zoper obsojenega, tudi ne v postopku, ko je tukaj obsojeni v vlogi oškodovanca zoper iste osebe, t.j. bivše družinske člane (partnerka, otroci).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornica skozi obširna pritožbena izvajanja smiselno zatrjuje pristransko odločanje prvostopenjskega sodišča, saj kazenske zadeve v razmerju do obsojenega za dejanja v okviru istega historičnega dogajanja niso obravnavane enakovredno. Tozadevno opozori na presojo videza nepristranskosti in v zvezi s tem subjektivni in objektivni test, pri čemer prvostopenjskemu sodišču očita upoštevanje zgolj mnenje tožilstva, ki poudarja obsojenčevo arogantno vedenje, kar pa po mnenju zagovornice še ne pomeni, da obsojeni za izvajanje dela v splošno korist ni primeren in bi po njeni oceni vendarle lahko počel nekaj koristnega.

5. Vendar pritožbeno zatrjevana nepristranskost prvostopenjskega sodišča iz spisovnih podatkov ne izhaja, ne iz subjektivnega niti iz objektivnega vidika. Poleg tega zagovornica prezre, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že v sodbi I Ips 163/2009 z dne 15. 4. 2010 zavzelo stališče, da odločitve sodnika, sprejete v drugih kazenskih zadevah, ne glede na to, ali se obsojenec z njimi strinja ali ne, same po sebi ne morejo biti razlog za dvom v nepristranskost sodnika, četudi se v okviru njihovega obravnavanja seznani z dogodkom, ki je predmet konkretne kazenske zadeve. Zagovornica pa, razen z zatrjevanjem, da si je sodnica mag. B. B. ustvarila mnenje oziroma, ker je (v razmerju do obsojenega) kot okrajna sodnica obravnavala kazenski zadevi I K 67881/2021 in I K 15416/2022, kot okrožna sodnica pa je v obravnavo sprejela zadevo I K 5687/2021, konkretnega vpliva zatrjevane kršitve na zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa ne utemelji z zanesljivim, še manj s prepričljivim razlogovanjem. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je smiselno zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka uveljavljana neutemeljeno.

6. Prav pa ima zagovornica v tehtnem in razumnem opozarjanju na novo okoliščino, ki jo ob pojasnjevanju aktualnih razmerij med obsojenim in člani njegove nekdanje družine, utemeljuje s priloženim e-pisanjem in predlogom odvetnika C. C. z dne 11. 3. 2024, iz katerega je razbrati očiten interes razpadle družine A. A. po sporazumni rešitvi vseh, še odprtih oziroma že pravnomočno zaključenih kazenskih postopkov in izboljšanju medsebojnih razmerij. Posledično je pritožbeno grajana odločitev glede na listino z dne 11. 3. 2024, nedvomno že obstoječo v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, preuranjena, stališče, da bo v danem primeru namen retribucije in prevencije dosežen le z izvršitvijo izrečene kazni zapora, pa nezanesljivo in glede na ponujeno razlogovanje v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa neprepričljivo. Pred vnovičnim odločanjem bo sodišče prve stopnje vsebino pisanja odvetnika C. C. najprej pozorno preučilo in preverilo, ali je bil v vmesnem času med člani razpadle družine A. A. morebiti sprejet dogovor, ki bi privedel do umiritve konfliktov in nesoglasij. Prav tako bo glede na v predlogu z dne 11. 3. 2024 zatrjevano zavezo pri Okrožnem državnem tožilstvu preverilo status kazenskih zadev, ki še obremenjujejo obsojenega A. A. lahko pa bo pridobilo tudi mnenje pristojne Probacijske enote, kar vse bo služilo za vnovično skrbno premotritev utemeljenosti predloga obsojenega po nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist. 7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice obsojenega ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Ker je odločitev pritožbenega sodišča v korist obsojenega, sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).