Jedro

Sprememba razmer glede: 1) preživninskih izdatkov za otroka, ki jih morajo kriti starši (ugotovitev, da ima ml. toženka v šoli brezplačno malico in kosilo, prejema pa tudi otroški dodatek, ki je v letu 1992 znašal povprečno 2.586,00 sit na mesec); 2) preživninske zmožnosti otrokove matere (na katere vplivajo njeni stroški gospodinjstva, ki so se zmanjšali zaradi delitve skupnih stroškov v sestrini hiši, kjer stanuje, na tri dele namesto na dva); 3) preživninske zmožnosti otrokovega očeta (ker ima tožnik zaradi invalidnosti in dela na drugem delovnem mestu bistveno nižjo plačo kakor v času prejšnje sodne določitve preživnine), pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o tožnikovem zahtevku po členu 132.5 ZZZDR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku za znižanje preživnine, ki je bila tožniku naložena s sodbo P 276/85 z dne 11.10.1988 istega sodišča in pozneje valorizirana, nazadnje na 10.355,00 sit od 1.10.1992 in na 11.546,00 sit od 1.3.1993 naprej. Odločilo je, da za čas od 1.1.1993 naprej tožnikova preživnina za hčer ml. toženko znaša 9.000,00 sit na mesec. Obenem je zavrnilo zahtevek za še večje znižanje preživnine (na 8.000,00 sit na mesec).

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo le delno ugodilo pritožbi tožene stranke, tako da je na prvi stopnji razsojeno znižanje preživnine na 9.000,00 sit mesečno ohranilo le za čas od 1.1.1993 do 28.2.1993, medtem ko je za čas od 1.3.1993 naprej določilo znižano preživnino v znesku 10.035,00 sit na mesec. V preostalem delu je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Javni tožilec R Slovenije pa se o njej ni izjavil. Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354.2 ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani pravnomočni sodbi ni utemeljena. Sodišče sme preživnino, ki je bila določena s pravnomočno odločbo, spremeniti (mdr. tudi znižati) samo v primeru, če so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena (člen 132.5 ZZZDR, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur.l. SRS 14/89, prečiščeno besedilo). Spremenjene okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in sprejelo sodišče druge stopnje kot pravilno ugotovljene, so po oceni revizijskega sodišča spremenjene pravno odločilne okoliščine v smislu citirane zakonske določbe, ker pomenijo spremembo razmer glede: 1) preživninskih izdatkov za otroka, ki jih morajo kriti starši (ugotovitev, da ima ml. toženka v šoli brezplačno malico in kosilo, prejema pa tudi otroški dodatek, ki je v letu 1992 znašal povprečno 2.586,00 sit na mesec); 2) preživninske zmožnosti otrokove matere (na katere vplivajo njeni stroški gospodinjstva, ki so se zmanjšali zaradi delitve skupnih stroškov v sestrini hiši, kjer stanuje, na tri dele namesto na dva); 3) preživninske zmožnosti otrokovega očeta (ker ima tožnik zaradi invalidnosti in dela na drugem delovnem mestu bistveno nižjo plačo kakor v času prejšnje sodne določitve preživnine). To pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za odločanje o tožnikovem zahtevku po členu 132.5 ZZZDR. Ni utemeljena revizijska zahteva, da naj se upošteva ukinitev otroškega dodatka, do katere naj bi medtem prišlo in kar naj bi pomenilo za toženo stranko od 1.5.1993 naprej za 3.300,00 do 3.500,00 sit manj dohodkov na mesec. S tem tožena stranka zatrjuje novo dejstvo, kar je po določbi 387. člena ZPP v revizijskem postopku sploh načelno prepovedano. Neglede na to pa gre za dejstvo, ki naj bi nastalo po koncu glavne obravnave (1.5.1993, glavna obravnava je bila končana 15.3.1993), pri revizijskem preskusu pravnomočne sodbe pa so upoštevna le dejstva, ki so ne le obstajala v času sojenja, ampak so tudi v sodbi ugotovljena (člen 385.3 ZPP).

Neutemeljena je revizijska graja, da v izpodbijani sodbi ni upoštevano slabo zdravje otrokove matere. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je otrokova mati bolehna, a obenem je tudi ugotovljeno, da je tožnik invalid druge kategorije. Pri doslej delno povzetih dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe in pri drugih ugotovitvah pravnoodločilnih dejstev (zlasti plače tožnika in otrokove matere pa tožnikove delno še ohranjene preživninske obveznosti do hčere P.) revizijsko sodišče ne more pritrditi revizijski graji, češ da izpodbijano znižanje tožnikove preživnine za ml. toženko pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Preživnina se določi v skladu z možnostmi preživninskih zavezancev (129. člen ZZDR) in izpodbijana sodba ne pomeni razdelitve nepokritih preživninskih bremen glede ml. toženke med njeno mater in očeta v nasprotju s tem načelom. Po vsem povedanem pa se je tako izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi 393. člena ZPP zato treba zavrniti.