Jedro

Pod določenimi, razmeroma strogimi, predpostavkami lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin, vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke zoper točko 1 izreka prvostopenjske odločbe se zavrne in se izpodbijana odločba v tem delu potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke zoper točki 2 in 3 izreka prvostopenjske odločbe se ugodi, izpodbijana odločba se v tem delu razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskem sodišču v tem obsegu v novo odločanje po drugem sodniku.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zahtevala plačilo, ki si ga naj bi izgovorila od izkupička od prodaje svetlomerov. Svetlomere je prodajala tožena stranka.

2. V teku postopka je tožeča stranka s 6. pripravljalno vlogo spremenila tožbo. Zvišala je denarni zahtevek, ki ga je sicer postavila že prej. Poleg tega je s spremembo tožbe zahtevala še vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in listin, iz katerih izhaja količina in cena prodanih izdelkov L., L. lite in L. power. Zahtevala je tudi izročitev poročil o prodaji izdelka L., L. lite in Lu. za čas od januarja 2016 naprej do opustitve prodaje obeh izdelkov in o prodaji izdelka Lumu power do prodaje prvih 3.000 kosov. Postavila je še vmesni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja njene terjatve do tožene stranke v višini 7,39 % od neto izkupička od prodaje 3.000 kosov produkta L. power.

3. Prvostopenjsko sodišče je izdalo odločbo, ki je bila hkrati vmesna sodba, delna sodba in sklep. V točki 1 izreka ni dovolilo spremembe tožbe glede vpogleda in fotokopiranja poslovnih knjig in listin, na temelju kateri bi bilo mogoče ugotoviti količino in ceno prodanih izdelkov L., L. lite in L. power. V točki 2 izreka je odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen glede podlage. V točki 3 izreka je ugodilo zahtevku na izročitev poročil o prodaji izdelkov L., L. lite in Lu. za čas od januarja 2016 do opustitve prodaje izdelkov in o prodaji izdelka L. Power do realizacije prodaje prvih 3.000 kosov. V točki 4 izreka je zavrglo tožbo na ugotovitev, obstoja terjatve tožeče stranke v višini 7,39 % od neto izkupička od prodaje 3.000 kosov produkta L. power.

4. Zoper prvostopenjsko odločbo sta vložili pritožbo obe stranki.

5. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper točko 1 izreka. V njej navaja, da jo je vložila, če bi dokaz z izvedencem zaradi dokazovanja višine tožbenega zahtevka iz kakršnegakoli razloga ne bi bil izveden ali mogoč in bi sodišče hkrati ne naložilo toženi strani predložitve zahtevanih listin v skladu s 227. členom ZPP. Tožeča stranka bi ostala brez učinkovitega sredstva za dokazovanje višine tožbenega zahtevka. Tožeča stranka bi lahko višino tožbenega zahtevka dokazala le, če bo sodišče z vmesno oziroma delno sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke na vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in listin tožene stranke, ki se nanašajo na količino in ceno prodanih izdelkov L., L. lite in L. power, in potem nadaljevalo z obravnavanjem denarnega zahtevka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

6. Toženi stranki je bila pritožba vročena 27. 10. 2017. Na pritožbo je odgovorila 13. 11. 2017, torej že po izteku petnajstdnevnega roka za odgovor na pritožbo. Odgovora na pritožbo zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

7. Tožena stranka je v pritožbi, kolikor se nanaša na svetlomer Lu. navedla, da prvostopenjsko sodišče sploh ni presojalo podobnosti Lu. z L. Spregledalo naj bi trditve in dokaze tožene stranke, da je Lu. podoben L. in da je tudi cena Lu. primerljiva z L. (pritožba, r. št. 7 in 8). Glede L. power meni tožena stranka v svoji pritožbi, da je sodišče nepravilno razlagalo Sporazum. Svetlomera L. power naj ne bi bilo mogoče uvrstiti v 2. alineo točke 4.1. Sporazuma. Glede L. lite pa pritožba navaja, da so bile tehnične spremembe na tem svetlomeru tako velike, da L. lite ni mogoče razumeti kot svetlomer L. verzija 1.x. Sodišče bi moralo ugotoviti voljo strank Sporazuma glede tega, kaj so stranke pri razlagi pojma L. verzija 1.x še imele v mislih (r. št. 34). Opozori na protislovnost obrazložitve (r. št. 35). Prvostopenjsko sodišče bi po mnenju pritožnice moralo postaviti izvedenca, pa ga ni (r. št. 36).

8. Tožena stranka je tudi predlagala določitev drugega sodnika. Prvostopenjski sodnik se naj bi namreč spustil v vrednostno sodbo o ravnanju tožene stranke. Spregledal naj bi tudi vse trditve in dokaze, ki jih je predložila tožena stranka v svoj prid. 9. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila. V odgovoru na pritožbo se je strinjala z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča, nasprotovala pa je tudi dodelitvi zadeve drugemu sodniku.

I. ODLOČITEV O PRITOŽBI TOŽEČE STRANKE ZOPER TOČKO 1 IZREKA PRVOSTOPENJSKE ODLOČBE

10. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko odločbo pa v točki 1 izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka je s spremembo tožbe zahtevala, da se ji omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in listin, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti količino in ceno prodanih izdelkov L., L. lite in L. power. Svojo zahtevo je opredelila še natančneje. Tako naj bi ji bil omogočen vpogled v vse izdane račune od ustanovitve tožene stranke naprej, v vse sklenjene pogodbe za dobavo oziroma prodajo produktov L. in L. power, v vse listine v zvezi s kampanjo „K. L. power“ in v vse druge listine, v katerih bi bila opredeljena količina in cena prodanih izdelkov L., L. lite in L. power.

12. Tožena stranka je spremembi nasprotovala, in je za svoje nasprotovanje navajala vsebinske razloge.

13. Prvostopenjsko sodišče je spremembo tožbe zavrnilo zato, ker naj bi sprememba tožbe (v tem delu) ne bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena ZPP).

14. Pritožbeno sodišče takšni odločitvi pritrjuje. Tožeča stranka je zahtevala, da bi imela ona sama vpogled v listine in da bi jih smela fotokopirati. Pravnega temelja za takšen zahtevek nima.

15. Zakonsko materialno pravo takšne pravice tožeči stranki ne daje. Takšne posebne pravice si tudi ni izgovorila na temelju „Sporazuma o delitvi sredstev in interesa v podjemu L.“ z dne 9. 1. 2014 (v nadaljevanju: Sporazum). Tudi na temelju procesnega prava ne more uspeti s postavljenim zahtevkom. Pod določenimi, razmeroma strogimi predpostavkami sicer lahko sicer sodišče naloži nasprotni stranki predložitev listin (227. člen ZPP), vendar tožeča stranka niti na tem pravnem temelju ne more zahtevati zase niti vpogleda v listine tožene stranke, niti izdelave dvojnikov.

16. Sprememba tožbe, za katero je vnaprej jasno, da zanjo ni pravnega temelja, je v resnici nesmotrna. Odločitev o takšnem zahtevku v ničemer ne bi mogla prispevati k rešitvi spora. Pritožbeno sodišče prav zato ne bo podrobno odgovarjalo na pritožbene navedbe, ker z njimi tožeča stranka v nobenem primeru ne more uspeti.

II. ODLOČITEV O PRITOŽBI TOŽENE STRANKE ZOPER TOČKI 2 IN 3 IZREKA PRVOSTOPENJSKE ODLOČBE

17. Pritožba tožene stranke zoper točki 2 in 3. izreka je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo, prvostopenjsko sodbo je razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom (1. odstavek 345. in 356. člen ZPP).

18. Sodba prvostopenjskega sodišča je glede vseh treh svetlomerov brez razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

19. Tožena stranka je izdelovala svetlomere, ki jih je prodajala pod imenom L., potem Lu., L. power in L. lite.

20. Med strankama prvostopenjskega postopka sicer ni bilo sporno besedilo podtočke 4.1. Sporazuma o delitvi sredstev in interesa v podjemu L. (z dne 9. 1. 2014; priloga A2, v nadaljevanju: Sporazum). Sporno pa je, koliko spremenjen je še lahko posamezen svetlomer v primerjavi z L. (prvi izdelkom tožene stranke), da zanj še veljajo določbe katere od obeh alinej podtočke 4.1. Sporazuma. Nadaljnja posledica tega prvega spora je, da je še sporno, ali je tožena stranka izdelovala svetlomere, za katere bi morala plačevati odmeno na temelju podtočke 4.1. Sporazuma, bodisi na temelju 1., bodisi 2. alinee navedene določbe.

21. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je uspeh tožeče stranke bistveno odvisen od vprašanja, ali je Lu. podoben produkt kot L. S takšno presojo se pritožbeno sodišče strinja. Prvostopenjsko sodišče pa presoje ni opravilo, ker naj bi bilo „iz ravnanja tožene stranke povsem jasno razvidno, da je želela zaobiti dogovor iz druge alinee 4.1. točke 4. člena Sporazuma in se tožeče stranke znebiti s prodajo 3.0000 kosov Lu.“ Sodišče je tudi kategorično zavrnilo vsako misel na to, da bi se ukvarjalo s tehničnimi podatki in opravljalo primerjave med Lu. in L. na tej ravni (prvostopenjska odločba, r. št. 14 in 15).

22. Takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča pa ni bilo utemeljeno. Pritožba tožene stranke je namreč pravilno opozorila na to, da je tožena stranka postavila konkretne trditve, da za Lu. velja 2. alinea 4.1. točke Sporazuma. Navajala je, da Lu. meri svetlobo na način, kot je opredeljen v navedeni določbi Sporazuma, in da je zamisel o "cenejšem L." bila omenjena še pred sklepanjem Sporazuma v e-pošti tožeče stranke z dne 23. 12. 2013. Te trditve je prvostopenjska sodba povsem spregledala.

23. Besedna zveza v 2. alinei "ali njim podobnim (prav: podobnih) produktov v obliki naprave za ovrednotenje fizikalne vrednosti elektromagnetnega valovanja" v 2. alinei podtočke 4.1. Sporazuma je razmeroma široka. Pomeni definicijo svetlomera, za takšen svetlomer pa ne določa, da bi moral imeti kakšne posebne lastnosti. Trditve tožene stranke torej niso bile očitno neutemeljene. Tudi trditev o vsebini e-pošte z dne 23. 12. 2013 tožeča stranka ni prerekala.

24. Prvostopenjsko sodišče je povsem prezrlo tudi druge trditve tožene stranke, ki so kazale na to, da naj bi razlike v ceni med L. in Lu. ne bilo. Te trditve so se nanašale na količinski popust, nižje produkcijske stroške in na prihranek pri poštnini. Lahko so utemeljene ali pa tudi ne; sodišče jih ne sme povsem spregledati.

25. Glede svetlomera L. power je prvostopenjsko sodišče apodiktično, brez vsake obrazložitve, presodilo, da je po tehničnih karakteristikah povsem primerljiv z L. (prvostopenjska odločba, r. št. 16). Tožeča stranka naj bi bila zato upravičena do odmene v višini 7,39 % od neto tržne cene (po 2. alinei podtočke 4.1. Sporazuma). Sodba je v tem za odločitev bistvenem delu brez za odločitev potrebnih dejstev.

26. V zvezi s svetlomerom L. lite je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožena stranka izvršila le kozmetične in marketinške popravke, in da je bilo ravnanje tožene stranke nepošteno. Iz obrazložitve je zgolj mogoče sklepati, da naj bi bil L. lite pravzaprav le kozmetično in marketinško spremenjeni svetlomer L. (L. 1.x). Tožeča stranka naj bi bila zato upravičena do plačila odmene po 1. alinei podtočke 4.1. Sporazuma.

27. Kateri popravki naj bi bili kozmetični in kateri marketinški, iz obrazložitve ni mogoče izvedeti. Pritožba je utemeljeno opozorila na to, da so bile trditve tožene stranke o tehničnih spremembah povsem spregledane (pritožba, r. št. 33; trditve so bile dane v 1. pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 29. 12. 2016, str. 11 = l. št. 67). Poleg tega je pritožba tudi pravilno opozorila na to, da bi moralo sodišče ugotavljati resnično voljo strank Sporazuma glede tega, kaj naj bi pomenil pojem "L. verzija 1.x", kar pa je (tudi) povezano z ugotovitvijo, kaj sta stranki hoteli dogovoriti z 2. alineo podtočke 4.1. Sporazuma.

28. Pritožba je utemeljeno grajala še nelogičnost obrazložitve prvostopenjske sodbe. Prvostopenjska sodba sicer omenja, da so bile opravljene spremembe na elektronskem vezju, ugotovi pa, da je tožena stranka opravila le kozmetične in marketinške popravke.

29. Jedro spora med strankama je pravzaprav v tem, kateri od treh svetlomerov ustreza predpostavkam, ki jih določa podtočka 4.1. (4. člena) Sporazuma.

30. Uspeh tožeče stranke je po temelju odvisen od tega, ali sta L. lite in L. power takšna svetlomera, da ustrezata zahtevam 1. ali 2. alinee podtočke 4.1. (4. člena) Sporazuma. Zahtevek, kolikor temelji na prodaji L. power, pa je poleg tega odvisen tudi od predhodne odločitve o vprašanju, ali je tožena stranka s prodajo 3.000 kosov Lu. že v celoti zadostila svojim obveznostim iz 2. alinee podtočke 4.1. (4. člena) Sporazuma. Zahtevki tožeče stranke pa so v bistvu odvisni od vsebine tega, za kar sta stranki menili, da sta se dogovorili s podtočko 4.1. Sporazuma. Kaj sta se zares dogovorili, pa ni bilo ugotovljeno, kljub predlaganim dokazom.

31. Najbrž bo najbolj smotrno, če bo prvostopenjsko sodišče najprej presodilo, ali so utemeljene trditve tožene stranke, da je svetlomer Lu. takšen svetlomer, za katerega velja 2. alinea točke 4.1 (4. člena) Sporazuma, kot je sama tožena stranka menila že v odgovoru na tožbo, in je trdila še kasneje.

32. Če bo potrebno in glede na skromne podatke o svetlomerih sploh mogoče, naj prvostopenjsko sodišče, če bo glede na njegovo odločitev o temelju zahtevka sploh potrebno, postavi tudi izvedenca, da bo presodil, kakšne so podobnosti oziroma razlike med svetlomeri.

33. Pritožbeno sodišče je ugodilo tudi predlogu na opravo ponovnega postopka pred drugim sodnikom (356. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je namreč v izpodbijani odločbi zavzelo stališče o utemeljenosti zahtevka, ki bi v ponovljenem postopku lahko oteževalo ponovno odločanje o zahtevku.

34. Ker odločitev o podlagi tožbenega zahtevka še ni mogoča, tudi še ni mogoče odločiti o zahtevku na izročitev poročil o prodaji izdelkov L., Lu., L. lite in L. power (točka 3 izreka). Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo še odločitev glede tega zahtevka in zadevo še v tem delu vrnilo v novo sojenje.

III. ODLOČITEV O STROŠKIH PRITOŽBENEGA POSTOPKA

35. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.