Jedro

Kumulacija odškodnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka iz naslova odgovornosti za nezgodo pri delu in zavarovalnine iz naslova zatrjevanega nezgodnega zavarovanja, je namreč dopustna le v primeru, kadar oškodovanec sam plačuje zavarovalno premijo (člen 942 v zvezi z 2. odstavkom 948. člena ZOR). Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. V takšnem primeru pa torej kumulacija odškodnine in zavarovalnine ne bi bila dopustna. Takšno stališče temelji na pravilu 190. člena ZOR o popolni odškodnini in je konkretizirano v 3. odstavku 948. člena ZOR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v višini 1.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v višini 152.180,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožnica opozarja, da je tožnik zamolčal, da mu je bila v zvezi z istim škodnim dogodkom že izplačana odškodnina v znesku 225.782,50 SIT. Tožnik je izplačilo odškodnine prejel od Zavarovalnice T., Območna enota L. po dveh kolektivnih nezgodnih policah in sicer polici št. 22592 v znesku 45.156,50 SIT in po polici 106445 v znesku 180.626,00 SIT. Po podatkih, ki jih je posredovala Zavarovalnica T., je bila odškodnina izplačana dne 21.6.1994. Ker to dejstvo v postopku ni bilo upoštevano, je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in posledično materialno pravo nepravilno uporabljeno, zaradi česar je bila tožniku prisojena previsoka odškodnina in odmerjeni previsoki pravdni stroški. Pritožba je utemeljena. Po 2. odstavku 355. člena ZPP/77 je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja podana tudi tedaj, kadar kažejo na to nova dejstva ali novi dokazi. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da je bila tožniku v zvezi z istim škodnim dogodkom že izplačana odškodnina po dveh kolektivnih nezgodnih policah v skupnem znesku 225.782,50 SIT, ki ga pritožnica dokazuje z dopisom Zavarovalnice T., Območna enota L. (1. odstavek 352. člena ZPP/77), kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar je bilo lahko tudi materialno pravo zmotno uporabljeno. Kumulacija odškodnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka iz naslova odgovornosti za nezgodo pri delu in zavarovalnine iz naslova zatrjevanega nezgodnega zavarovanja, je namreč dopustna le v primeru, kadar oškodovanec sam plačuje zavarovalno premijo (člen 942 v zvezi z 2. odstavkom 948. člena ZOR). Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. V takšnem primeru pa torej kumulacija odškodnine in zavarovalnine ne bi bila dopustna. Takšno stališče temelji na pravilu 190. člena ZOR o popolni odškodnini in je konkretizirano v 3. odstavku 948. člena ZOR. Ker izpodbjana sodba (seveda) nima nobenih ugotovitev glede zatrjevanega sklenjenega nezgodnega zavarovanja in izplačane zavarovalnine, je bilo potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 370/3 ZPP/77). V ponovljenem dokaznem postopku naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek z novo predlaganim dokazom, dopisom zavarovalnice Triglav d.d. o izplačani odškodnini (zavarovalnini) tožniku, pri čemer naj pri tožniku preveri zatrjevano dejstvo plačila zavarovalnine za obravnavani škodni dogodek, pri obeh strankah pa, kdo je plačeval premije za nezgodno zavarovanje zavarovalnici T., ki je izplačala odškodnino. V kolikor na tej podlagi ne bo moglo priti do nespornih ugotovitev, pa naj od sklenitelja zavarovanja terja predložitev zavarovalnih polic, na podlagi katerih je bila zavarovalnina izplačana. Nato pa naj o zadevi ponovno pravilno odloči, upoštevaje, da če so se premije odtegovale od tožnikovih dohodkov, je kumuliranje zavarovalnega in odškodninskega zahtevka dovoljeno, v kolikor pa je tožena stranka plačevala premije kolektivnega zavarovanja iz lastnih sredstev, lahko tožnik zahteva od tožene stranke le tisto odškodnino, ki mu je ni krila izplačana zavarovalnina.