Jedro

Sodišče prve stopnje je po pisno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica obstoja terjatve do toženke ni prepričljivo izkazala. Toženka z vsebinsko grajo te dokazne ocene v pritožbenem postopku ne more uspeti, saj napačna dokazna ocena ne predstavlja procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker tožnica ni z zadostno verjetnostjo izkazala obstoja dolga iz naročniškega razmerja, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo zneska 105,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno razveljavitev oziroma spremembo. Navaja, da toženka ni izkazala, da bi dolg poravnala, in to tudi ne izhaja iz predloženih listin. Prav tako ni prerekala trditev tožnice, katere postavke so bile z opravljenimi plačili zaprte. Čeprav gre za laično stranko, sodišče ne bi smelo namesto nje podajati izjav in ugotavljati domnevna preplačila kljub odsotnosti tovrstnih navedb. S tem, ko je sodišče iz priloženega računa samo ugotavljalo preplačilo, ne da bi bilo to zatrjevano, je zagrešilo kršitev pravice do izjave in bistveno kršitev določb postopka. Tožnica zanika prejem te listine. Obstoj preplačila ne bi avtomatično pomenil zavrnitve zahtevka, temveč bi toženka morala izreči pobot vtoževanih terjatev.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in prerekala pritožbene navedbe.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na terjatev, ki ne presega 2.000 EUR. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je končno odločbo v tem postopku mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

5. Sodišče prve stopnje je po pisno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica obstoja terjatve do toženke ni prepričljivo izkazala. Toženka z vsebinsko grajo te dokazne ocene v pritožbenem postopku ne more uspeti, saj napačna dokazna ocena ne predstavlja procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz odgovora na tožbo (laično imenovanega odgovor na poziv) izhaja, da toženka zanika obstoj obveznosti do tožnice, pri čemer k vlogi podaja tudi priloge s komentarji. Tako je iz sedme alineje opisa dokazov razvidno, da prilaga „kopijo računa za drugi mesec 2020, kjer je vidno preplačilo v znesku 80 EUR“. Vloga s prilogami je bila tožnici vročena 25. 2. 20211. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče odločitev oprlo na neobstoječe navedbe strank2, prav tako pa tožnica ni izkazala, da vloge toženke s prilogami ne bi prejela.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava. Ker tožnica ni z zadostno verjetnostjo izkazala obstoja dolga iz naročniškega razmerja, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Ob tem ne drži, da bi toženka pri plačilu dolga po pogodbi morala posebej zatrjevati pobot preplačil s posameznimi preteklimi zapadlimi obveznostmi, saj tožnica saldo razmerja vodi kot celoto.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

1 Povratnica na listovni 14 spisa. 2 Zgolj dejstvo, da je 86 letna toženka to navedla pri opisu dokazne ponudbe in ne v jedru odgovora na tožbo ne pomeni izostanka relevantnih trditev, kot zatrjuje tožnica.