Jedro

Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 2. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zaradi spremenjenega solastniškega stanja na nepremičnini ID znak 000-0, ki je predmet delitve v tem postopku, dopustilo spremembo predloga na aktivni strani in sklenilo, da ima v nadaljevanju vlogo predlagateljice T. D., namesto prvotnih predlagateljev T. in V. D. V 2. točki izreka je predlog za delitev nepremičnine, posebnega skupnega dela ID znak 000-0, vloženega 29. 8. 2012, zavrnilo.

2. Zoper odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila predlagateljica (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je predlagala delitev solastnine posebnega skupnega dela. S pogodbo o medsebojnih razmerjih so bili na konkretnem posameznem delu določeni idealni deleži. Tako ima idealni delež do 5368/10000, nasprotna udeleženka pa 4632/10000. Na predmetnem posebnem skupnem delu ostali solastniki nimajo nobenega deleža in je v izključni lasti vsakega lastnika posameznega dela št. 7 in 8 v stavbi z ident. št. 000. Graja zaključek sodišča prve stopnje, da bi morali biti v predlogu za delitev solastnine kot udeleženci navedeni vsi etažni lastniki, saj ne predlaga delitve skupnega dela, temveč posebnega skupnega dela. Vse pravice in obveznosti iz solastnine na posebnem skupnem delu v celoti izvršujejo solastniki tega posebnega skupnega dela v skladu z njihovimi idealnimi deleži. Tako ni res, da so vsi etažni lastniki nujni sosporniki, ki štejejo za eno pravdno stranko. To bi veljajo zgolj v primeru, ko bi se predlagala delitev skupnega dela.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu izrecno navedlo, da je predlagateljica vložila predlog za delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe. To potrjujejo tudi priloženi zemljiškoknjižni izpiski, iz katerih izhaja, da je vsakokratni lastnik dela št. 7 v stavbi z ident. št. 000 lastnik na posebnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini do idealnega deleža 5368/10000 (priloga A6), vsakokratni lastnik dela št. 8 v stavbi z ident. št. 000 pa je lastnik na posebnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini do idealnega deleža 4632/10000 (priloga A7).

6. Sodišče prve stopnje nikakor ni spregledalo, da predlagateljica predlaga delitev posebnega skupnega dela, saj je v svoji odločbi to večkrat izpostavilo in na ugotovljeno dejansko stanje - v nasprotju s pritožbenimi očitki - pravilno apliciralo materialno pravo. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje posebej opozorilo, da bi v primeru delitve prišlo do spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli stavbe v etažni lastnini. Res je sicer, da Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) v 21. členu določa, da so posebni skupni deli solastnina tistih etažnih lastnikov, katerim služijo. Na posebnem skupnem delu se določi posebno solastninsko razmerje po idealnih deležih, in v skladu s tem razmerjem se izvršujejo vsa lastninska upravičenja.(1) Ne glede na to, pa bi predlagana delitev vplivala tudi na druge etažne lastnike v stavbi.

7. Če bi sodišče ugodilo predlogu delitve solastnine, bi se dva dela skupnega posebnega dela priključila dvema posameznima deloma. S tem bi se dva posamezna dela, ki sta v lasti predlagateljice in nasprotne udeleženke, povečala. Pri tem pa ne gre le za absolutno povečanje, pač pa tudi za relativno povečanje posameznih delov v razmerju do skupnih delov v celotni stavbi. Pravna teorija stoji na stališču, da je delitev ali spojitev posameznih delov izvedljiva brez soglasja drugih etažnih lastnikov, če se s tem ne posega v skupne dele in če se ne spreminjajo razmerja med solastniškimi deleži na skupnih delih.(2) Po analogiji je podobno mogoče trditi tudi za posebne skupne dele. Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.

8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je v takšnem primeru potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Kot izpostavi že prvostopenjsko sodišče, 2. odstavek 29. člena SZ-1 določa, da spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli štejejo med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Pri takih poslih je treba postopati skladno s 4. odstavkom prej navedenega člena. Če etažni lastniki ne dosežejo soglasja glede posla, ki presega redno upravljanje, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Zato bi morali biti - kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje - v predlogu navedeni vsi etažni lastniki. Ker je navedena le ena od etažnih lastnic, predlog ni vložen zoper pravo stranko, zato je bil pravilno zavrnjen.

9. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere opozarja predlagateljica v pritožbi, niti tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Predlagateljica stroškov v postopku s pritožbo ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

(1) Primerjaj Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarno pravo, Ljubljana, GV Založba 2007. (2) Ibidem.