U-I-26/91, U-I-27/91, U-I-28/91, U-I-31/91, U-I-32/91, U-I-34/91, U-I-35/91, U-I-63/91, U-I-64/91

5.3.1992

S K L E P

Ustavno sodišče je na pobudo Lojzeta Cafute iz Sežane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepov krajevnih skupnosti z območja občine Sežana o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in o uvedbi krajevnega samoprispevka na seji dne 5/3-1992

s k l e n i l o :

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti:

O B R A Z L O Ž I T E V

S sklepi z dne 13/6-1991 in z dne 20/6-1991 je ustavno sodišče sprejelo pobudo občana oziroma je v zvezi z njegovo pobudo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih splošnih aktov krajevnih skupnosti.

Na podlagi dogovora na sestanku predstavnikov Skupščine občine Sežana, posameznih krajevnih skupnosti z območja te občine in predstavnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije dne 9/10-1991 v Sežani in pisnega zaprosila občine z dne 14/10-1991 je ustavno sodišče s sklepi z dne 24/10-1991 določilo prizadetim krajevnim skupnostim dvomesečni rok za uskladitev izpodbijanih določb sklepov krajevnih skupnosti z ustavo in zakonom.

Ustrezno popravljena oziroma usklajena besedila izpodbijanih sklepov krajevnih skupnosti so bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 30/91 in v Uradnih objavah občin: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 43/91. Popravljeni oziroma dopolnjeni sklepi krajevnih skupnosti ne spreminjajo obveznosti prizadetih subjektov, določenih v izpodbijanih sklepih, temveč le sprejete sklepe dopolnjujejo v skladu z opravljenimi javnimi obravnavami o njihovih predlogih. Pri tem pa ni mogoče pritrditi pobudniku, da bi morale biti v obravnavanih sklepih povzete posamezne določbe zakona, saj to za zakonske norme prisilne narave ni potrebno. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so bili sicer pri objavi popravljenih sklepov izpuščeni podatki o obravnavanju in sprejetju navedenih sklepov na sejah svetov krajevnih skupnosti, vendar tako obravnavanje kot sprejetje potrjujejo ustrezni zapisniki sej krajevnih skupnosti.

Ustavno sodišče je sprejelo navedeni sklep na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k dr. Peter Jambrek

6.3.1992

Ločeno mnenje sodnika Matevža Krivica

Strinjam se z ustavitvijo postopka, vendar ne tudi z razlogom, iz katerega je bilo to storjeno. Mislim namreč, da bi bilo postopek treba ustaviti iz razloga, ki ga omenja šesta alinea drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem ("če prenehajo obstajati drugi procesni pogoji za nadaljevanje postopka"). Nova ustava je namreč v 162. členu predpisala, da je lahko pobudnik postopka pred ustavnim sodiščem le tisti, ki izkaže svoj pravni interes za to - po določbi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave pa ustavno sodišče deluje po tej ustavi in le glede z ustavo še neurejenih postopkovnih in drugih vprašanj smiselno uporablja prejšnje ustavne in zakonske določbe. Nova ustava je torej dotlej nenavadno široki oziroma neomejeni krog možnih sprožiteljev postopka razumno zožila, pri čemer pa še vedno ostaja v tem pogledu bistveno širokogrudnejša od drugih ureditev po svetu, saj je po nemškem in avstrijskem vzgledu na novo uvedla možnost ustavne pritožbe zoper posamične akte, hkrati pa ohranila možnost, da posamezniki s pobudo sprožijo tudi t.i. abstraktno kontrolo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov, le da morajo doslej za to izkazati svoj pravni interes.

V tem primeru pobudnik, ki ne živi na nobenem od območij, na katerih se je z izpodbijanimi akti uvedel samoprispevek, tudi na dodatni poziv ni mogel utemeljiti svojega pravnega interesa za pobudo, torej izkazati, da izpodbijani akti kakorkoli prizadevajo njegove pravice in interese. Splošnega interesa vseh državljanov, da so vsi pravni akti v državi ustavni in zakoniti, pa seveda ni mogoče šteti za pravni interes v smislu 162. člena ustave, saj bi pri taki interpretaciji ta ustavna določba izgubila svoj zožitveni pomen, ki je zanjo bistven.

Ker mora ustavno sodišče po že omenjeni določbi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave v vseh postopkih, torej tudi v že poprej začetih, delovati po določbah nove ustave, bi bilo v tem postopku torej treba ugotoviti, da naknadno uvedeni procesni pogoj - pravni interes pobudnika - ne obstaja, in s smiselno uporabo določbe šeste alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem (ki govori o prenehanju obstajanja procesnih pogojev, tu pa gre za nekoliko drugačno situacijo, ko ne obstaja naknadno uvedeni procesni pogoj) postopek ustaviti.

S o d n i k mag. Matevž Krivic